V marketingu in oglaševanju se romantične tehnike vedno bolj uporabljajo kot orodje za pritegovanje pozornosti potrošnikov. Ta pristop ne le trka na vrata naših čustev, ampak išče pot do našega poistovetenja s sentimentalnimi temami, ki odmevajo v naših srcih. Toda…Je romantika vedno zmagovalna formula?

Romantizem je evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo. FRAN ga definira kot odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost.

Romantika je bila do neke mere odziv na razsvetljenstvo in racionalizem. Poudarjala je čustveno, individualno, subjektivno, iracionalno, domiselno, spontano.

Kaj pa ima romantizem z oglaševanjem?

A kaj nas pravzaprav pritegne pri takšnih kampanjah, da jih skoraj da ne vzamemo za svoje?

Čas zadnjih nekaj tednov je bil zame osebno zanimiv, ker podjetja, organizacije in skupine – tako kot vsako leto – organizirajo bistveno več dogodkov kot katerikoli drugi mesec v letu. Čas je za druženje, stiske rok in dokazovanje, kdo je v večji stiski s časom, je pa to tudi čas za zanimive pogovore. Med vsemi dialogi in monologi pa nekateri ostanejo v spominu, ker smo s sogovorniki razvijali zanimive teze, med katerimi smo se dotikali tudi trendov in 2024. »Jaga baba« pogovori smo jim rekli…

V svetu, ki temelji na podatkih in ponuja možnost merjenja vsega, je ideja še vedno kralj. V vse bolj razdrobljeni komunikacijski pokrajini, v kateri blagovne znamke vse težje izplavajo iz komunikacijskih poplav, bodo velike ideje postale pomembnejše kot kadarkoli prej.

Romantika zagotovo pritegne. Ampak kakšen smisel ima romantika v znamčenju, če ni del identitete znamke in podjetja? Se romantični TV oglas sklada z vrednotami podjetja? Se zaposleni z njim poenotijo ali zgolj zavijejo z očmi, češ, »šefi spet prodajajo pravljice«? In kako se počutijo kupci, ko zaznajo to vrzel? Samorefleksija in preizpraševanje sta v iskanju srčike same ter identitete podjetja še kako na mestu in naj ne bosta nikoli odveč. Tudi takrat, ko se v lovljenju rokov za kampanjo zdi, da ni časa za praktično nič. Ravno takrat je morda pravi trenutek da stopimo korak nazaj, umirimo žogico, zadihamo in resno premislimo o koreninah identitete znamke.

Že pri snovanju znamke in njene osebnosti se moramo vprašati, kakšne vrednote pravzaprav odstira, da ji bodo sledili tudi potrošniki in se z njo lažje povezali. Tudi to je del nevroznamčenja, čeprav se tega morda ne zavedamo.

Nevroznamčenje ni le korak naprej v trženju in snovanju marketinških strategij, ampak tudi razkritje nevidnih vozlov uma, ki združujejo znamke in potrošnike na globlji ravni. S pomočjo nevroznanosti in ustvarjalnosti se znamke dotikajo bistva potrošnikovih želja, kar ustvarja trdne vezi s samimi potrošniki.