VIDEO: PRO video vs. DIY video
Dejstvo je, da moramo vsi komunicirati, tako ali drugače, če želimo ostati v igri. Vprašanje je, kdaj investirati v vsebine visoke produkcijske vrednosti in kdaj je čisto v redu, če ustvarimo video vsebino s telefonom.
LEGENDA: LEVI`S
Modre kavbojke s prepoznavnim rdečim všitkom…
KAKO TIK TOK SPREMINJA INDUSTRIJE
Vsem, ki razmišljajo o vstopu znamke na TikTok.
VIDEO: PRO video vs. DIY video
Dejstvo je, da moramo vsi komunicirati, tako ali drugače, če želimo ostati v igri. Vprašanje je, kdaj investirati v vsebine visoke produkcijske vrednosti in kdaj je čisto v redu, če ustvarimo video vsebino s telefonom.
LEGENDA: LEVI`S
Modre kavbojke s prepoznavnim rdečim všitkom…
KAKO TIK TOK SPREMINJA INDUSTRIJE
Vsem, ki razmišljajo o vstopu znamke na TikTok.
Razglašene so 12.prestižne nagrade WEBSI digitalni presežki Slovenije 2023
S podelitvijo 33 prestižnih WEBSI nagrad med rekordnimi 206 prijavljenimi projekti se je v Festivalni dvorani Ljubljana zaključil celoletni projekt WEBSI Digitalni presežki Slovenije 2023.
VIDEO VSEBINE ZA DRUŽBENE MEDIJE
Sleherno video vsebino lahko objavite na vsakem družbenem omrežju, vendar bodo nekatere video vsebine bolje delovale na enem omrežju, druge na drugem. Preden se odločite, kakšne video vsebine boste ustvarjali, je zelo pomembno, da poznate zakonitosti družbenih omrežij, na katerih objavljate. Pa si poglejmo, kakšne so te zakonitosti.
REFLEKSIJE: 10Pines kot zgled agilne arhitekture, ki funkcionira
Programersko podjetje iz Buenos Airesa, kjer že od leta 2009 delajo drugače. In ta način dela jih je pripeljal tako daleč, da so danes kot blagovna znamka eno od najnaprednejših organizacij iz področja digitalnih tehnologij.
LJUBLJANSKI TEDEN MODE 2023
Tudi tokrat v luči trajnostne mode. Na 14. Ljubljanskem tednu mode se bo predstavilo največ slovenskih oblikovalcev doslej.
SUPERBRANDS GLOBAL: PERSONALIZIRANE NASLOVNICE
Glasovanje za “super naslovnico” kot dobro popotnico za kreativno ustvarjanje superbrandov še naprej.
Super Znamka no. 8
Izšla je 8. številka revije Super Znamka. Tokratna osrednja rdeča nit bo: pravljičnost v znamčenju. Veliko blagovnih znamk piše lepo pravljico, pa...
Super Znamka no. 7
Izšla je 7. številka revije Super Znamka. Tokratna osrednja rdeča nit bo: digitalno znamčenje. Digitalni prostor že lep čas ni več vesolje pri...
Super Znamka no. 6
Izšla je 6. številka revije Super Znamka. Tokratna osrednja rdeča nit bo: arhitektura znamk.
Arhitektura v znamčenju je kot semantika v diskurzu. Ideologija, poslanstvo, vizija znamke…vse to se izraža skozi diskurz ubesedenega, vizualiziranega, ozvočenega, animiranega. Sleherna takšna reprezentacija odseva imperativ znamke. Pojmovno – izrazna funkcija znamke pa ni neodvisna. Ne gre le za reprezentacijo znamkine sporočilnosti, ampak je najprej znamkina sporočilnost tudi posledica njene arhitekture in organigrama znotraj podjetja. Znamkin jezik je del družbe, organizacije, podjetja, v okviru katerega deluje, in ne nekaj družbeno, kulturno ali poslovno ločenega.
KOLUMNA: ARHITEKTURA SRCA
Znamka smo pravzaprav ljudje, ki jo živimo, oblikujemo, razmišljamo.
KOLUMNA: MOŽGANI IŠČEJO VZORCE, KI JASNO MOTIVIRAJO
Oblikovanje sporočil je v kraljestvu tržnega komuniciranja postalo znanost. Znanost, ki vpliva na oblikovanje in uspeh vseh različic znamk, ki smo si jih domislili. Nevroznanost je na tem področju vstopila v našo glavo in zemljevid naših možganov postaja čedalje bolj razkrit.
KOLUMNA: Kaj imata skupnega krajinska arhitektura in arhitektura znamk?
Zakaj bi drobili krovno znamko na več podznamk in tako manjšali prepoznavost vsake, a resnica je, da s pravim pristopom k arhitekturi znamk dosežemo nišne ciljne skupine, ki jim lahko popolnoma prilagodimo komunikacijo ter občutno povečamo učinek vloženega.
KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.
Ideologija, poslanstvo, vizija znamke … vse to se izraža skozi diskurz ubesedenega, vizualiziranega, ozvočenega, animiranega. Sleherna takšna reprezentacija odseva družbeno-kulturni imperativ znamke. Ne gre le za reprezentacijo znamkine sporočilnosti, ampak je najprej znamkina sporočilnost tudi posledica njene arhitekture in organigrama znotraj podjetja. Znamkin jezik je del družbe, organizacije, podjetja, v okviru katerega deluje, in ne nekaj družbeno, kulturno ali poslovno ločenega.
ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.
Pod besedno zvezo arhitektura znamke si predstavljam izredno široko področje, ki seveda vključuje pester nabor dejavnikov: od dolgoročne vizije znamke, strateškega pozicioniranja glede na potrošnike, ekipe, ki diha z znamko, do znanja in denarja, ki so na voljo pri ustvarjanju določene znamke. Predvsem je to dolgoročen proces, hkrati pa ne smemo pozabiti, da zaradi nešteto dejavnikov večina znamk potrebuje unikatni prostor, unikatno arhitekturo. Žal velikokrat pri arhitekturi znamk pozabimo na te dejavnike in na dejstvo, da ustvarjanje potrebuje svoj čas, tako pri ustvarjalcih kot potrošnikih. V tem svetu se instantne rešitve pač ne obnesejo.
KOLUMNA: ZORAN SAVIN.
Brez česa ne gre…
Glede na to, da je digitalnih orodij za ustvarjanje digitalne znamke res veliko, se najprej ustavimo pri osnovah. Težko je reči, kaj vse zares potrebujete za digitalno znamčenje, je pa jasno, brez česa ne morete. Interaktivnosti! Graditi znamko na interaktivnem mediju brez interaktivnosti je, kot da bi na radiu predvajali TV oglase. Nekaj je, a ni prav učinkovito.
KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.
Ste pomislili, da so vaši zaposleni najpomembnejši del vašega digitalnega znamčenja? Samo pomislite, koliko elektronskih sporočil gre na dnevni bazi iz vaše hiše in koliko ljudi bere vaše podpise ali pa njihove vsebine na LinkedInu.
KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.
Zakaj ne krilatica digitalno znamčenje? Ker je cilj znamčenja vedno približati znamko ljudem, ki smo analogna bitja. Tako pri znamčenju ne sme iti za približanje znamke novim okoljem, temveč načinom, kako človek ta nova okolja uporablja.
PROFIL ZNANEGA POTROŠNIKA: VID VALIČ.
Sleherni od nas je vpet v neko zgodbo, pravljico, koncept, ki ga je pritegnil, s tem, ko uporablja/kupuje določene izdelke določene storitve ter se k njim vsakič znova rad vrača. Ni pravih ali manj pravih znamk; ne želimo biti bitk med znamkami, temveč osvetliti, kako smo na koncu vsi mi takšni in drugačni potrošniki nekih zgodb (znamk). Refleksija filozofije znamk ni samo v imenu in logotipu, ampak tudi ali predvsem v esenci njihove doživljajske, doživete in podoživete izkušnje.
PROFIL ZNANEGA POTROŠNIKA: NEJC SIMŠIČ
Katere znamke osmišljajo svet Nejca Simšiča? Vabljeni k prebiranju. Profil znanega potrošnika: Nejc Simšič Uvodna misel urednice: Znamke osmišljajo svet. Vsi mi smo...
PROFIL ZNANEGA POTROŠNIKA
Hamo
MESSVJU: Nika Jagodic
MESSVJU … intervju v obliki emoji ekspresije (čustvenčkov) v pisnem/messenger klepetu.
Vabljeni k prebiranju chat-a z nadvse simpatično in pronicljivo Niko, ki velikokrat in najraje objavlja zgodbe o bolj ali manj romantičnih odnosih v partnerstvu ter se pri tem skupaj s svojim partnerjem neznansko zabava.
KAJ PRAVI ALESSIO CARCIOFI, univerzitetni profesor marketinga in digitalnega wellnessa, Italija
Alessio Carciofi bi se moral udeležiti lanskoletnega SOFa in na njem predavati, a mu zaradi osebnih okoliščin žal ni uspelo. Veliki intervju z njim smo opravili še pred samim pričetkom Slovenskega oglaševalskega festivala 2022.
Je eden izmed pionirjev t. i. digitalnega wellnessa, o katerem bomo morda, ob kvasovkah umetne inteligence, govorili in problematizirali še več. Njegov lanskoletni intervju pa naj bo obenem opomnik k razmislekom, da vsega v spletu le ne gre podcenjevati, obenem pa se velja ravnati po pameti.
KAJ PRAVI IZR. PROF. DR. DAN PODJED. ANTROPOLOG.
Še pred petimi leti bi rekel, da znamka brez predstavitve na omrežjih ne more obstajati. Danes pa se mi zdi, da postajajo znamke, pa naj bodo to stvari ali ljudje, ki nimajo spletne prezence, morda celo bolj zanimivi in privlačni kot tisti, ki jih povsod vidimo.
Antropolog dr. Dan Podjed je raziskovalec v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani ter izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se posveča razmerju med ljudmi in tehnologijami ter razvoju izdelkov in storitev po meri ljudi.