KOLUMNA: Kaj so o 2024 rekli naši »jaga baba« pogovori

Aktualno, Kolumne, Prispevki

KOLUMNA: ALENKA VIDIC. »Zeleno, ki te ljubim zeleno.«
📅 03.04.2024

Ne glede na odnos, ki ga ima vsak med nami glede decembrskega časa, se ne moremo izogniti lastnemu in pričakovanju okolice, da si bomo segli v roke in si zaželeli čudovito in uspešno novo leto. Poslovno in zasebno, intimno in na ravni človeštva. In zanimivo je, da mi večina ali pa vsaj mnogi priznajo, da te besede niso floskula. Čas v letu, ki zaključi nekaj starega in nam daje upanje, da bo vse drugače, ima čarobno moč. Čas, ko se v poslovnem svetu pogovarjamo o tem, kaj nas čaka v naslednjem letu.

V zadnjem kvartalu se hiti z doseganjem poslovnih rezultatov, načrti za naslednje leto so pripravljeni že na prehodu v Q4, z zanimanjem se oziramo v trende, da se lahko kar najbolj prilagodimo. Ker (in to je floskula pri kateri se že nekaj let prav vsakič nasmehnem, a je to dejstvo težko drugače ubesediti) živimo v nenehno spreminjajočem in razvijajočem se okolju poslovanja in industrije, kar od nas zahteva prilagajanje. In ja: tudi v 2024 bo slava ožarčila in nagradila drzne – tiste, ki bodo inovirali, se prilagajali in poskrbeli, da bodo vedeli, kdaj je čas za preobrazbo. Ker to od nas pričakuje trg in, če ne bomo izpolnili njegovega pričakovanja, nas kmalu ne bo več. Medtem, ko so svetovni in domači politični ter gospodarski izzivi veliki, se jih na tem mestu nima smisla lotevati, a za naš odnos s potrošnikom je razumevanje gonilnih sil tehnologije in družbenih sprememb preveč nujno, da bi jih vse lahko prezrli.

Čas zadnjih nekaj tednov je bil zame osebno zanimiv, ker podjetja, organizacije in skupine – tako kot vsako leto – organizirajo bistveno več dogodkov kot katerikoli drugi mesec v letu. Čas je za druženje, stiske rok in dokazovanje, kdo je v večji stiski s časom, je pa to tudi čas za zanimive pogovore. Med vsemi dialogi in monologi pa nekateri ostanejo v spominu, ker smo s sogovorniki razvijali zanimive teze, med katerimi smo se dotikali tudi trendov in 2024. »Jaga baba« pogovori smo jim rekli. Pa vendarle so se nekatere teme ponavljale večkrat – in seveda so geopolitični deli izvzeti.

Ja, uganili ste, da je bila največkrat omenjena prav umetna inteligenca. V letu 2024 bomo priča ogromnim skokom v zmogljivostih umetne inteligence, zlasti na področjih, ki zahtevajo kompleksno reševanje problemov, ki jih spodbuja kvantna tehnologija. Ogromni premiki pa se bodo dogajali tudi na področju zakonodaje, saj potrebujemo varovalke na globalnem nivoju, ker izzivi, ki jih razvoj teh tehnologij prinaša, nimajo samo etičnih vprašanj pred sabo, ampak jasna pravna vprašanja. A za našo stroko bo največji preskok predstavljal prav »generativni AI«, ker so to modeli umetne inteligence, ki ustvarjajo – glasbo, slike, tekste, iz teksta ustvarijo sliko, iz teksta ustvarijo video … Bolje, še bolj realistično in predvsem dosegljivo podjetjem, ki nimajo proračunov za mega kampanje ali ogromne marketinške oddelke. In ne, nobena panoga ne bo ostala nedotaknjena.

Vzporedno s tehnološkimi preskoki pa se bo povečevala potreba po pristnih človeških odnosih – sicer na vseh ravneh življenja, a največ smo se zadržali pri zaposlenih. Zanimivo je, da smo se večinoma okoli tega strinjali, kar je verjetno posledica naših izkušenj, ki smo jih dobili v času pandemije covid-19. Zaposleni v podjetjih in organizacijah bodo čedalje bolj intenzivno kazali potrebe po vključujočem delovnem okolju in pristnih odnosih, ki jih bomo kot delodajalci morali izpolniti. Seveda, če želimo ohraniti delovno silo. V pokoj namreč odhajajo največje generacije, ki jih nadomeščajo čedalje manjše (in mlajše). Za delodajalce bo to pomenilo, da bomo morali še bolj delati na razvoju dobrega delovnega okolja, kjer pa so bistvene veščine čustvena inteligenca, komunikacija, medosebno reševanje problemov, hkrati pa bomo morali poskrbeti za vključujoče delovno okolje, ki ne bo razlikoval sodelavcev po spolu, veroizpovedi, spolni usmerjenosti, ali gre za osebo z invalidnostjo ali ne.

Tretja tema pa je bila trajnost – ja, spet, a tokrat gre za korak naprej: govora je bilo namreč o zakonodaji na področju trajnosti. Zakonodaja, ki bo podjetjem ter organizacijam naložila jasne naloge na področju vpliva na okolje, družbo in upravljanje. Kupci to od nas že zdaj pričakujejo, a z novo zakonodajo bodo podjetja tudi zaključila z »zelenim zavajanjem«, kjer bodo potrošniku prodajale »napihnjene« zgodbe, ki nimajo nobene povezave z realnostjo. CSRD bo sicer vplival na podjetja, ki imajo več kot 500 zaposlenih, a prav vsa ta podjetja bodo vključila celotno dobaviteljsko mrežo. Saj bodo njihova poročila vsako leto revidirali zunanji ocenjevalci – tako kot so do sedaj revidirali poslovna poročila.

Tem je bilo seveda še več, a glavne so povzete. Spoštovani bralec, spoštovana bralka, čeravno se zavedamo, da na nivoju vesolja, potovanje Zemlje okoli Sonca predstavlja le nenehno gibanje vode, skal, plinov in življenja okoli nujnega vira toplote, na našem nivoju čarobnost praznikov vseeno pomeni veliko več. Vse lepo v letu 2024, uspešno in drzno naj bo!

Ostale kolumne

KOLUMNA: Čustva in Romantika v marketingu: Ključ do Src in Znamk

KOLUMNA: Čustva in Romantika v marketingu: Ključ do Src in Znamk

V marketingu in oglaševanju se romantične tehnike vedno bolj uporabljajo kot orodje za pritegovanje pozornosti potrošnikov. Ta pristop ne le trka na vrata naših čustev, ampak išče pot do našega poistovetenja s sentimentalnimi temami, ki odmevajo v naših srcih. Toda…Je romantika vedno zmagovalna formula?

KOLUMNA: Romantizem v oglaševanju znamkinih zgodb

KOLUMNA: Romantizem v oglaševanju znamkinih zgodb

Romantizem je evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo. FRAN ga definira kot odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost.

Romantika je bila do neke mere odziv na razsvetljenstvo in racionalizem. Poudarjala je čustveno, individualno, subjektivno, iracionalno, domiselno, spontano.

Kaj pa ima romantizem z oglaševanjem?

KOLUMNA: ROM-KOM-KOM, ŠE NE GREMO DOMOV

KOLUMNA: ROM-KOM-KOM, ŠE NE GREMO DOMOV

V svetu, ki temelji na podatkih in ponuja možnost merjenja vsega, je ideja še vedno kralj. V vse bolj razdrobljeni komunikacijski pokrajini, v kateri blagovne znamke vse težje izplavajo iz komunikacijskih poplav, bodo velike ideje postale pomembnejše kot kadarkoli prej.

KOLUMNA: Romantika – da, a ne za vsako ceno

KOLUMNA: Romantika – da, a ne za vsako ceno

Romantika zagotovo pritegne. Ampak kakšen smisel ima romantika v znamčenju, če ni del identitete znamke in podjetja? Se romantični TV oglas sklada z vrednotami podjetja? Se zaposleni z njim poenotijo ali zgolj zavijejo z očmi, češ, »šefi spet prodajajo pravljice«? In kako se počutijo kupci, ko zaznajo to vrzel? Samorefleksija in preizpraševanje sta v iskanju srčike same ter identitete podjetja še kako na mestu in naj ne bosta nikoli odveč. Tudi takrat, ko se v lovljenju rokov za kampanjo zdi, da ni časa za praktično nič. Ravno takrat je morda pravi trenutek da stopimo korak nazaj, umirimo žogico, zadihamo in resno premislimo o koreninah identitete znamke.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja