Za blagovno znamko radi uporabimo definicijo “blagovna znamka je to, kako obnašanje znamke dojemajo drugi”. Znamčenje se torej v prvi vrsti navezuje na kulturo, vrednote, identiteto in njegovo bistvo – to je tista izkušnja, ki jo potrošnik dobi. Bolj kot je edinstvena in pristna, močnješa je blagovna znamka. In na tem mestu vas vabim, dragi bralci, da si zastavite novo vprašanje: Kdo je lahko bolj edinstven in pristen od nas samih samih?

Pomembno se je zavedati, da nismo »sestavljeni« samo iz dobrih delov  – vrednot, lepih želja in sanj, torej lastnosti, ki jih imajo drugi najbolj radi pri nas. Za večino ljudi je lahko tisto, kar je za nas naravno, tudi precej grdo. Ko smo recimo preveč kritični, nekomunikativni, osorni, obsojajoči ali togi, smo verjetno najbolj resnični – vendar nismo najboljši. In to niso deli našega »avtentičnega jaza«, ki ga želimo javno razkazovati ali pa, da postane del naše osebne znamke. Kljub pozitivnim stranem avtentičnost prinaša izzive.

Ta ulična modrost, po kateri se ravnajo največji strategi največje igre z žogo na svetu, pa bi morala biti tudi vodilo vseh, ki se ukvarjamo z znamkami…

Z izražanjem svojih lastnosti, posebnosti, drugačnosti, stališč in mnenj znamka izrazi kdo je, postane bolj poosebljena in tako se lahko približa ciljnim javnostim ter splete tesnejše vezi na podlagi skupnih lastnosti, zanimanj in prepričanj. Seveda se približa določenim javnostim, od drugih pa se lahko z jasnim izražanjem svojega jaza oddalji, ampak tesnejše vezi s prvimi lahko zagotovo pomenijo večjo pripadnost, dolgoročen odnos, zvestobo, tudi zagovorništvo. To velja tako za eksterne kot interne javnosti.

V marketingu in oglaševanju se romantične tehnike vedno bolj uporabljajo kot orodje za pritegovanje pozornosti potrošnikov. Ta pristop ne le trka na vrata naših čustev, ampak išče pot do našega poistovetenja s sentimentalnimi temami, ki odmevajo v naših srcih. Toda…Je romantika vedno zmagovalna formula?

Romantizem je evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo. FRAN ga definira kot odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost.

Romantika je bila do neke mere odziv na razsvetljenstvo in racionalizem. Poudarjala je čustveno, individualno, subjektivno, iracionalno, domiselno, spontano.

Kaj pa ima romantizem z oglaševanjem?