V ospredju te debate sta dva temeljna koncepta – “kultura znamke” in “kultura znamkinega podjetja”. Ti dve kategoriji predstavljata srce in dušo znamke, v katerih se prepletajo vrednote, odnosi in doživetja ter oblikujejo zgodbo znamke, ki jo zaznamuje in ločuje od drugih na trgu.
Za moj okus ostajajo ena taka večna klasika, za vse generacije, od koder lahko črpamo navdihe ali zakonitosti delovanja v svetu znamčenja…
Znamka Chanel se še vedno močno uvršča med tiste, ki predstavljajo vrhunec sodobnega oblikovanja. Brezmejne interpretacije sofisticiranih Chanelovih modelov so razlog, zakaj znamka ostaja splošno priznana in velecenjena kontinuiteta, tudi izven meja opevane pariške mode.
Podatki ocen tržnih priložnosti namreč izkazujejo metaverzum infiltracijo na več kot 1 trilijon amerških dolarjev letnih prihodkov, kar se bo z leti samo še povečevalo. Ne samo velike industrije, kot so modna, avtomobilska, gaming in druge, počasi bodo temu vstopu sledile tude druge; ko bo znotraj panoge eden od konkurentov naredil premik v metaverzum okolje, bodo zagotovo sledile tudi druge.
Težko je napovedati ali oceniti, ali bomo kot posamezniki, uporabniki, potrošniki uspeli obstati imuni na te spremembe na srednji dolgi rok. Dejstvo pa je, da…
Pri spodbujanju in udejanjanju trajnostne potrošnje imajo pomembno vlogo tako trgovci kot tudi potrošniki. Slednji v vedno večjem obsegu razumejo svojo vlogo in pomen (spreminjanja) potrošniških navad za ohranjanje naravnih virov ter zmanjševanje odpadkov, kamor spada tudi zamenjava tiskanih za digitalne račune. Hkrati marsikdo od njih pričakuje, da bodo ključno vlogo odigrali trgovci. A ti potrebujejo ozaveščene potrošnike, da lahko uresničijo svoje trajnostne vizije. Kako izstopiti iz tega kroga in ustvariti trajnostno potrošnjo? Bi morala podjetja odigrati vlogo »influencerjev«? Kakšna so trajnostna pričakovanja potrošnikov?
Nedavni komentarji