Kulturno znamčenje je v svetu marketinga in znamk vse bolj priljubljena tema, ki odpira številna vprašanja o tem, kaj znamka predstavlja in kako se izraža. V ospredju te debate sta dva temeljna koncepta – “kultura znamke” in “kultura znamkinega podjetja”. Ti dve kategoriji predstavljata srce in dušo znamke, v katerih se prepletajo vrednote, odnosi in doživetja ter oblikujejo zgodbo znamke, ki jo zaznamuje in ločuje od drugih na trgu.
Kaj torej predstavlja kultura znamke? V svojem bistvu je to skupek vseh dejavnikov, ki oblikujejo njen slog, delovanje in videz. Kultura znamke zajema vse od vizualne podobe in marketinškega sporočila do notranje kulture podjetja, ki odraža njegove vrednote, cilje in misijo. S tem se gradi dolgoročna zvestoba strank, ki se z znamko identificirajo.
Pomemben del kulture znamke je tudi njen odnos do družbenih, okoljskih in kulturnih vprašanj ter vprašanj verske in politične narave. Znamke se vse bolj zavedajo, da imajo lahko velik vpliv na družbo in so zato vse bolj angažirane v družbenih gibanjih, ki jih podpirajo. S tem se gradijo močne in dolgotrajne vezi s strankami, ki delijo enake vrednote in prepričanja.
Kulturno znamčenje je tudi pomemben vidik »storytellinga«, ki je bistven za uspeh znamke. S prizadevanjem za zgodbo znamkine kulture, ki se odvija v ozadju, se plete mreženje in povezovanje določene skupine ljudi – na ravni vrednot, pa tudi čustev.
Ključen vidik kulture znamkinega podjetja pa je v tem, da se v vrednotah znamke prepoznajo tudi zaposleni sami. Tako lahko tudi navzven dodatno krepijo prizadevanja znamke in skupaj tvorijo močno skupnost, ki prepoznava in soustvarja kulturo znamke.
Za zaključek lahko rečem, da je kultura znamke ključnega pomena za uspeh vsakega podjetja. Če želi podjetje graditi dolgoročno zvestobo strank, mora graditi tudi svojo znamčeno kulturo, ki odraža vrednote, odnose in doživetja. Pomembno je, da se podjetje zaveda vpliva družbenih in družabnih trendov na njegovo znamčeno kulturo ter da se zna prilagajati in inovirati v skladu z njimi.
Znamka mora s predstavitvijo svoje kulture graditi zaupanje in povezovanje s svojo ciljno skupino. Obenem pa se mora zavedati tudi tveganj, ki lahko ogrozijo njeno kulturo in mora biti pripravljena na spopadanje z izzivi (in konkurenco). Kultura znamke je torej ključni element, ki določa, kako znamka razume svojo vlogo v družbi in kako se odziva na spremembe in priložnosti v okolju.
Na prvi pogled se zdi, da nam tehnologija omogoča skoraj vse, kar si lahko zamislimo. Ampak iskreno, kje je meja? Kdaj digitalna orodja res delajo v našo korist in kdaj postanejo bremena, ki nam škodijo?
Moč znamke se odraža tudi v njeni zgodbi. Zgodba ima »svoj draž«, se prične misel v obsežnem delu avtorja, predavatelja, podjetnika, komunikologa, pisca in umetnika, dr. Andreja Pompeta. Namen zgodbe, kot pojasnuje pisec knjige, »ni v tem, da daje namige, kako razmišljati, temveč kako misliti«.
Skrivnost je v tisočih drobnih mehurčkov. Prav teh mehurčkov naj bi imela znamka Schweppes več na steklenico kot katera koli druga znamka. Čudovita izkušnja pitja, ki jo zvočno reprezentirajo sodobne oglaševalske kampanje te znamke, je razlog, zaradi katerih Schweppes ostaja prepoznaven po svojem značilen zvoku, ki ostane. Sch …
Sarajevski filmski festival je eden največjih in najpomembnejših filmskih festivalov v Evropi. Ustanovljen je bil leta 1995 in od takrat vsako leto v prestolnico Bosne in Hercegovine pripelje mednarodne in lokalne zvezdnike filmske industrije ter prikazuje široko paleto svetovnih celovečernih in kratkih filmov.
Zbor strokovnega sveta Superbrands Slovenija 2024 je opravil častno in obsežno nalogo, tj. ocenil 500 najbolj izpostavljenih znamk po raziskavi Ipsos, ki so jih podali potrošniki na osnovi lastne strokovne percepcije, pri čemer izhajajo iz kategorij, ki so pomembne za organizacijo Superbrands: kakovost, razlikovanje, zaupanje in čustva.
AI Weekend je združil regionalno in globalno tehnološko sceno za izmenjavo informacij, znanja in pogovor o tem, kaj nam bo UI prinesla v prihodnosti. Veliko se je osvetljevalo kontekst mešanja kart na drugačen način, ker se sodobne inteligentne generacije informirajo na »krivi način« ter so vpete v en in isti algoritem okusa. In to v času, ki ponuja diverzifikacijo okusov bolj kot kdajkoli. Diktatura klikov je nedvomno naredila svoje. Nenazadnje, tu je še moment bolj ali manj kakovostne medijske krajine, ki je kritična infrastruktura vsake države.
Prijavite se na novice
Postanite član Kluba Super Znamka in prejemajte zanimive vsebine.
