Trajnostna pričakovanja potrošnikov v odnosu do trgovcev
Pri spodbujanju in udejanjanju trajnostne potrošnje imajo pomembno vlogo tako trgovci kot tudi potrošniki. Slednji v vedno večjem obsegu razumejo svojo vlogo in pomen (spreminjanja) potrošniških navad za ohranjanje naravnih virov ter zmanjševanje odpadkov, kamor spada tudi zamenjava tiskanih za digitalne račune. Hkrati marsikdo od njih pričakuje, da bodo ključno vlogo odigrali trgovci. A ti potrebujejo ozaveščene potrošnike, da lahko uresničijo svoje trajnostne vizije. Kako izstopiti iz tega kroga in ustvariti trajnostno potrošnjo? Bi morala podjetja odigrati vlogo »influencerjev«? Kakšna so trajnostna pričakovanja potrošnikov?
Kvalitativna raziskava, ki so jo spomladi 2022 v obliki poglobljenega strukturiranega intervjuja z uporabniki aplikacije izvedli v ekipi noprintZ, je, na primer, pokazala, da so pri prehodu na trajnostno poslovanje z digitalnimi računi ključni prav izdajatelji računov, saj kupci sami ne morejo digitalizirati njihovih procesov. So pa pripravljeni sprejeti in tudi pričakujejo rešitve, ki omogočajo digitalne račune. Trgovci so torej tisti, ki bi morali narediti prvi korak na poti k okolju bolj prijaznemu poslovanju.
Računi: tiskani vs. digitalni?
Ob besedi račun sodelujoči v raziskavi najprej spontano pomislijo na papir ter nujno zlo, ki je povezano s trgovino in mesečnimi stroški. Navdušeni so nad uporabo digitalnih računov, saj jih imajo vedno pri roki. To je dobra rešitev za vse, ki račune iz kateregakoli razloga potrebujejo oziroma jih želijo shranjevati, a se jim nabirajo v denarnici, avtu, po predalih in bi želeli optimizirati njihovo shranjevanje. Uporabnike aplikacije navdušuje tudi možnost shranjevanja garancij ter nastavitev opomnika o bližajočem se roku za njeno uveljavitev. Gre torej za aplikacijo, ki omogoča prehod iz zmešnjave računov na različnih mestih do urejene knjižnice z računi v aplikaciji, ki je dostopna tako prek mobilnih telefonov kot tudi prek računalnikov in tablic.
Okolju prijaznejše poslovanje
Eden od pomembnih vidikov digitalnih računov je zagotovo okoljski. Konec tiskanja računov pomeni manj porabljenih virov, manj odpadkov, manj nevarne snovi BPA, s katero so prevlečeni takšni računi, in manj stroškov. Slednji se nanašajo na trgovce, saj lahko z digitalizacijo poslovanja privarčujejo pri stroških za nakup papirja, črnila, tiskalnikov in stroških vzdrževanja opreme. Po ocenah, ki jih imajo v noprintZ, v EU dnevno izdamo okoli 800 milijonov davčno potrjenih računov. Če je račun v povprečju dolg 20 cm, to pomeni, da se na dan porabi kar 160.000 km papirja na računskih rolicah. Kar je enako, kot da bi šel kar štirikrat okoli sveta. Okoljski vidik je bil tudi eden od razlogov, zakaj, na primer, v Franciji z začetkom leta 2023 (razen v izjemnih primerih) ne bodo več tiskali računov.
Aplikacija noprintZ podjetjem omogoča izdajanje digitalnih računov, potrošnikom pa hrambo takšnih računov na enem mestu. Eno glavnih gonil ekipe pri razvijanju in implementaciji ideje je bil okoljski vidik: razviti aplikacijo, s pomočjo katere se bomo znebili tiskanih računov, ki predstavljajo veliko breme za okolje. Aplikacijo, ki je danes na voljo že pri več kot 60 trgovcih na okoli 500 prodajnih mestih po Sloveniji, razvijajo tudi z mislijo na dobro uporabniško izkušnjo. Ta predstavlja pomemben element pri doseganju čim večjega števila uporabnikov. Ožjo ekipo, na čelu katere je ekonomist in nekdanji finančnik Simon Kolenc, sestavlja osem članov, ki imajo raznolike izkušnje s področja informatike, programiranja, financ, trženjskih raziskav in marketinga ter oblikovanja.
Trajnostne rešitve drugje
Italija je januarja 2019 kot prva država v Evropi uvedla obvezno izdajo računov v elektronski verziji, ko gre za prodajo poslovnim kupcem (B2B). Sprva je izločila male podjetnike, za katere bo ta obveza veljala od 1. 1. 2024. V Srbiji prav tako z januarjem 2023 uvajajo obvezne elektronske račune v B2B poslovanju. Pomembne korake na poti k digitalizaciji in brezpapirnemu poslovanju delajo tudi izven Evrope. Tajska je država, ki je v preteklih treh letih naredila velik tehnološki preskok na področju bančništva in plačevanja. Za zdaj račune sicer pošiljajo preko digitalno podpisane elektronske pošte, a kot je povedal Simon Kolenc, direktor podjetja noprintZ, nameravajo tudi oni v nekaj letih zakonsko predpisati izdajo digitalnih računov.
Nakupovalne navade trajnostno usmerjenih potrošnikov:
Na podlagi reprezentativnega vzorca psevdonimiziranih potrošnikov je bila narejena analiza na več kot 100.000 računih v določenem obdobju v aplikaciji noprintZ. Potrošnik v enem mesecu opravi v povprečju 9 nakupov. Povprečni znesek nakupa znaša 54,95 EUR. Največ nakupov opravijo v kategoriji »hrana in pijača«, povprečni nakup v tej kategoriji znaša 28,95 EUR. Sledi kategorija »avto in transport«, v teh trgovinah potrošnik povprečno porabi 71,30 EUR, tretji po vrsti so nakupi v trgovinah v kategoriji »za dom in vrt«, v katerih povprečni nakup znaša 129,28 EUR.
Več informacij: https://www.fin4green.si/odnos-do-digitalnih-racunov/
Ovire na poti?
Kot največjo oviro pri prehajanju na uporabo digitalnih računov sodelujoči v raziskavi navajajo premajhno število ponudnikov takšnih rešitev. Sami tudi ne spodbujajo trgovcev k takšnemu poslovanju, je pa večina izrazila željo, da bi digitalne račune prejemali pri čim večjem številu trgovcev oziroma kar pri vseh. Večina pričakuje, da je trgovec tisti, ki jih spomni na možnost digitalnega računa. Pri tem je pomembna stalna komunikacija in usmerjanje potrošnikov k uporabi trajnostno naravnanih rešitev, ki bodo zanje hkrati pomenile tudi bistveno izboljšanje uporabniške izkušnje in jih ne bodo čutili kot grožnjo in spremembo svojih navad, temveč zgolj kot dodano vrednost.
Na poti v boljšo prihodnost
Pri tem se je treba zavedati, da digitalizacija in z njo povezan napredek zagotovo pomembno prispevata k izboljšani uporabniški izkušnji. To lahko pripomore tudi k ohranjanju okolja. Čeprav se marsikdaj zdijo prvi korak naporni in časovno potratni, je treba iti v korak s časom in se tudi pri potrošništvu odzivati na okoljske izzive sodobnega časa. Nenazadnje je spreminjanje potrošniških navad v smeri trajnostni zagotovo korak do boljše prihodnosti za vse.
0 komentarjev