Beseda urednice
Kultura znamke je živ in dinamičen process. Teorija znamčenja jo običajno pretresa v (nujno ne diametralno nasprotnih) pojmih “kultura znamke” in “kultura znamkinega podjetja”, ki sem jo ob razgrnitvi tokratne osrednje teme predala v navdih, glodanje in razmislek piscem posameznih prispevkov.
Le pomenljivo in pristno čustveno delovanje spodbuja dobro sodelovanje, ki je naprej osnova za pristno in dobro znamčenje. Znamke tudi tržimo in pri tem brez kulture ne gre. Znamke namreč ob tem luščijo kulturo ter njene vrednote in obratno; tudi sama kultura se soustvarja in vse bolj definira znotraj znamkinih ritualov. Proces je dandanes praktično in neizbežno recipročen.
Zato je iskanje in ustvarjanje t. i. kulturnih prebojev v že tako zasičenem svetu znamčenja posebna in izzivo polna misija. Če potegnemo črto in iščemo tisti skriti recept za uspeh, nekaj neobhodno velja: le s pristno in prizadevno energijo, ki ni zlagana, lahko vse skupaj uspe. Vse ostalo je tek na kratke proge.
Energija prizadevnosti nalaga in osvobaja obenem. Ko vlagaš svojo prizadevno energijo, pa je potrebno najprej skleniti pakt s samim seboj, nato šele z drugim(i). Podobno je tudi z znamkami. Znamke se morajo primarno najprej pomeniti same s seboj, dobro pomeniti. Šele v tako temeljitem intro-pretresu lahko sčiščeno vstopajo v ekstra-pretres z drugimi, brez fige v žepu. No, lahko tudi s figo v žepu, vendar to je, kot že naglašeno, tek na kratke proge.
Za zaključek pa še misel, pri kateri se bom referirala na gospo s častno poklicno kilometrino v svetu politike. Nekoč je dejala (in to z veseljem prenašam naprej kot dobronamerni navdih in dih za svet znamčenja): le kultura bo rešila politiko. Kot je raztresen, pretresen in kaotičen politični parket, toliko težje iščeš in vpeljuješ neke izboljšave in spremembe. To vidimo in občutimo vsak dan. Morda pa je res potrebno iti malce izven okvirjev in to prepustiti sami kulturi, kulturnemu diskurzu in kulturni introjekciji vseh nas, vas.
0 komentarjev