V svetu znamk premisleki o trajnosti nikoli ne usahnejo. Kvečjemu izzivajo, kako obstoječe prakse, obrate narediti bolj okolju prijazne. Kar za znamke in podjetja tudi vedno ni, roko na srce, hvaležna naloga. Pa ne gre za nezanimanje za okoljsko problematiko kot to, kako vse vključene deležnike v procesih „zeleno“ uglasiti, vrh tega še tako, da se tudi ekonomska računica izide. Bomo pa vsekakor o teh izzivih vse bolj govorili in še naprej spodbujali, da različne panoge v portfelju svojih rešitev navdihujejo za boljši danes in jutri.
Razgrnimo dva primera razmišljanj in aktivnosti kot popotnico za navdih. Osvetljujem panogo dogodkov, festivalov, ki so morda še bolj želeni in obiskani kot posledica post-korona učinka, po drugi strani pa tudi zato, ker smo v te dogodke vpeti vsi – obiskovalci in deležniki podjetij, znamk.
Društvo Ekologi brez meja se zavzema za svet brez odpadkov, ki ga skušajo doseči z ozaveščanjem, aktivacijo in predvsem s povezovanjem posameznikov, odločevalcev in organizacij. Na nedavnem dogodku, ki ga je organizirala Slovenska oglaševalska zbornica, so tako ponudili nekatere misli in rešitve, kako v panogi organizacije dogodkov v Sloveniji postajati in ostajati dogodki s čim manj odpadki.
Razmišljanje, da odpadkov nikoli ne bo, je iluzorno. Kreativno razmišljanje, kako vse skupaj drugače organizirati, pa niti ne. „Ločevanje odpadkov ni enako kot reciklaža“, poudarjajo Ekologi brez meja. Enako je tudi z uporabo. V Talinu so denimo pričeli s prepovedjo uporabe VSEH izdelkov za enkratno uporabo. Širše geopolitično gledano, evropsko gospodarstvo je trenutno najbolj napredno v svetu – v smislu prehajanja iz linearnega v krožno gospodarstvo. Pričakuje se, da se bo ta trend v prihodnosti le še nadgrajeval.
Seveda je „zero waste“ spremembe lažje naslavljati kot realizirati. Pa vendarle gre za apel na to, da gremo vsi počasi po poti izboljšav. Vsak korak, premik in izboljšava v tej smeri šteje. V človeštvu je tako – ko krize začnejo, začnejo kolaborirati z ostalimi. Nikoli se potem zares ne smemo vrniti na »normalo«. Nove zelene rešitve so “in”. V Sloveniji se tako vzpostavil prvi zero waste hotel (na Bledu), na dogodkih je dosledno vedno več eko otokov … vse skupaj pa mora biti domiselno in dobro skomunicirano. Kar je dobra novica za panogo oglaševanja in promocije.
Nenazadnje, vse bolj rastejo tudi Centri za ponovno uporabo. Tu ni mišljeno samo kosovno pohištvo za domačo uporabo. So se že organizirali dogodki, ko so za scenografijo uporabili in opremili prostor s kosi iz tovrstnih centrov. Idej tako ne zmanjka, kreativna žilica tudi ne počiva. Prav je tako.
Vsako poletje v idilični okolici gradu Snežnik poteka festival Plavajoči grad (Floating Castle), na katerem se zvrsti skoraj 300 različnih različnih dogodkov (folk-fusion, eksperimentalna, jazz, elektronska in avtorska glasba, cirkuške predstave, improvizacijsko gledališče, delavnice …). Specifika, zaradi katere festival vedno bolj privablja, je tudi prostorska umestitev prizorišč v naravno okolje in njihova vizualna predelava. Nastopi se odvijajo na izviru, v gozdnem amfiteatru, pod hrastom, na gasilskem avtomobilu, pod obzidjem, v kupoli, na strehi garaže, v grajski sobani, polharskem muzeju, na plavajočem odru in povsod vmes.
Ožjo ekipo predstavlja peščica umetnikov in navdušencev, ki skupaj z domačini ustvarijo festivalsko prizorišče v naravi in omogočajo izvedbo mnogih, “mogočih in nemogočih zamisli”. Ob tem pa ves čas sledijo zastavljeni viziji: povezovanje kulture z družbeno in okoljsko krajino, pri čemer naj slednja ostane čim bolj nedotaknjena. Tako je na festivalu omogočen dostop do tekoče pitne vode, koši za ločeno zbiranje odpadkov, na festivalskih tržnicah kulinarike se obiskovalce spodbuja, da sami prinesejo svoj krožnik in pribor … skratka, ves čas spodbujajo in negujejo prakso k skupnemu zmanjšanju števila odpadkov, ki bi jih festival sicer ustvaril. Trenutno iščeje okoljsko prijaznejše možnosti in rešitve za sanitarije. Z dobro voljo in družbeno-odgovorno vizijo se marisikaj da. Ne preseneča, da po številu udeležbe festival počasi presega zmožnosti, saj je vse več takšnih zanesenjakov, ki stremijo ne samo h kulturni zabavi, ampak tudi k odgovornemu ohranjanju okolja.
0 komentarjev