Kreativnost odločilno vpliva na krepitev kolektivnih sentimentov

Aktualno, Kolumne

INES MARKOVČIČ, UREDNICA REVIJE SUPER ZNAMKA, O KREATIVNOSTI ZNAMK
Ines_Markovčič
📅 25.01.2022

Z znamkami, ki jih dihamo in uporabljamo, živimo naš življenjski stil. Doživljamo njihove zgodbe, pravljice, v katerih se bolj ali manj najdemo. Brez kreativnosti pa to ne bi bilo mogoče, kar odlično izpostavi Dino Zupančič iz Agencije 101 (več v intervjuju aktualne številke Super Znamka). Misel, ki se odlično zloži v kontekst osrednje teme, ki jo tudi sicer slavimo v tokratni številki revije Super Znamka, tj. kreativnost znamk. Koncept in kontekst, ki ga v praksi ne gre nikoli spregledati, prav tako pa tudi nikoli prenehati negovati.

Benedict Anderson je v klasiki antropologije vsakdanjega življenja, Imagined communities, nekoč operacionaliziral, da so narodi kot “zamišljene skupnosti” – to temeljno tezo je moč aplicirati tudi v diskusije o znamkah. Različni narodi se konstituirajo kot posledica interakcij med ljudmi na širši ravni, kar se je intenziviralo ravno z razvojem tiska oz. t. i. množičnih medijev. Tako velja tudi za znamke. Znamke, ki dihajo in delujejo preko različnih medijev, kanalov, so pomembni dejavniki zamišljanja kolektivnih sentimentov, občutkov pripadnosti, kolektivnega spomina ter kolektivnega stanja sedanjosti in kolektivnega zamišljanja prihodnosti. Potrošniki/uporabniki se v kontekstu reprezentacij kolektivnih sentimentov, kot jih komunicirajo znamke, prepoznajo in pripoznajo, sočasno pa z njimi obstajajo in dihajo tudi tisti drugi, ostali (potrošniki/uporabniki), ki jih neposredno ne poznajo, toda skupaj tvorijo znamkino skupnost. Ali drugače: skozi uporabniške prakse kreativnih reprezentacij se uporabniki povezujejo v zamišljeno (znamkino) skupnost. Zato med seboj niti niso tako anonimni, kot so dejansko anonimni in fizično ločeni.

Kreativnost pa je tista, ki odločilno vpliva na krepitev takšnih kolektivnih sentimentov, ki so nadalje pomemben dejavnik reprezentacij znamkinega karakterja. S kreativo se šele lahko pričnejo zamišljati skupnosti (potrošnikov/uporabnikov) glede na prostor, čas in kulturni moment, kar zagotavlja enega izmed temeljnih družbenih okvirov za afirmiranje in ohranjanje posamezne zamišljene skupnosti znotraj modernih družb. 

Vklop v kulturo je prava smer učinkovitega in zadovoljnega delovanja v svetu znamčenja, pri čemer naj velja pravilo odmerek dobre kreative in vnovič poživitveni odmerek kreative, če se malce hudomušno naslonim na aktualne prakse funkcioniranja (ne nujno zamišljanja) v realnosti.

Ostale kolumne

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

Ideologija, poslanstvo, vizija znamke … vse to se izraža skozi diskurz ubesedenega, vizualiziranega, ozvočenega, animiranega. Sleherna takšna reprezentacija odseva družbeno-kulturni imperativ znamke. Ne gre le za reprezentacijo znamkine sporočilnosti, ampak je najprej znamkina sporočilnost tudi posledica njene arhitekture in organigrama znotraj podjetja. Znamkin jezik je del družbe, organizacije, podjetja, v okviru katerega deluje, in ne nekaj družbeno, kulturno ali poslovno ločenega.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

Pod besedno zvezo arhitektura znamke si predstavljam izredno široko področje, ki seveda vključuje pester nabor dejavnikov: od dolgoročne vizije znamke, strateškega pozicioniranja glede na potrošnike, ekipe, ki diha z znamko, do znanja in denarja, ki so na voljo pri ustvarjanju določene znamke. Predvsem je to dolgoročen proces, hkrati pa ne smemo pozabiti, da zaradi nešteto dejavnikov večina znamk potrebuje unikatni prostor, unikatno arhitekturo. Žal velikokrat pri arhitekturi znamk pozabimo na te dejavnike in na dejstvo, da ustvarjanje potrebuje svoj čas, tako pri ustvarjalcih kot potrošnikih. V tem svetu se instantne rešitve pač ne obnesejo.  

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

Brez česa ne gre…
Glede na to, da je digitalnih orodij za ustvarjanje digitalne znamke res veliko, se najprej ustavimo pri osnovah. Težko je reči, kaj vse zares potrebujete za digitalno znamčenje, je pa jasno, brez česa ne morete. Interaktivnosti! Graditi znamko na interaktivnem mediju brez interaktivnosti je, kot da bi na radiu predvajali TV oglase. Nekaj je, a ni prav učinkovito.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

Ste pomislili, da so vaši zaposleni najpomembnejši del  vašega digitalnega znamčenja? Samo pomislite, koliko elektronskih sporočil gre na dnevni bazi iz vaše hiše in koliko ljudi bere vaše podpise ali pa njihove vsebine na LinkedInu.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

Zakaj ne krilatica digitalno znamčenje? Ker je cilj znamčenja vedno približati znamko ljudem, ki smo analogna bitja. Tako pri znamčenju ne sme iti za približanje znamke novim okoljem, temveč načinom, kako človek ta nova okolja uporablja.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

Kje smo prisotni, zakaj smo prisotni, kako smo prisotni, od kdaj smo prisotni z znamko v digitalnem svetu, in še kaj v tej smeri, so pomembna vprašanja. Seveda se izhodiščno vprašanje nanaša na kanale družbenih medijev, ki jih v svojem zasebnem ali poslovnem življenju uporabljamo kot spremljevalci ali ustvarjalci.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja