Kreativnost odločilno vpliva na krepitev kolektivnih sentimentov

Aktualno, Kolumne

INES MARKOVČIČ, UREDNICA REVIJE SUPER ZNAMKA, O KREATIVNOSTI ZNAMK
Ines_Markovčič
📅 25.01.2022

Z znamkami, ki jih dihamo in uporabljamo, živimo naš življenjski stil. Doživljamo njihove zgodbe, pravljice, v katerih se bolj ali manj najdemo. Brez kreativnosti pa to ne bi bilo mogoče, kar odlično izpostavi Dino Zupančič iz Agencije 101 (več v intervjuju aktualne številke Super Znamka). Misel, ki se odlično zloži v kontekst osrednje teme, ki jo tudi sicer slavimo v tokratni številki revije Super Znamka, tj. kreativnost znamk. Koncept in kontekst, ki ga v praksi ne gre nikoli spregledati, prav tako pa tudi nikoli prenehati negovati.

Benedict Anderson je v klasiki antropologije vsakdanjega življenja, Imagined communities, nekoč operacionaliziral, da so narodi kot “zamišljene skupnosti” – to temeljno tezo je moč aplicirati tudi v diskusije o znamkah. Različni narodi se konstituirajo kot posledica interakcij med ljudmi na širši ravni, kar se je intenziviralo ravno z razvojem tiska oz. t. i. množičnih medijev. Tako velja tudi za znamke. Znamke, ki dihajo in delujejo preko različnih medijev, kanalov, so pomembni dejavniki zamišljanja kolektivnih sentimentov, občutkov pripadnosti, kolektivnega spomina ter kolektivnega stanja sedanjosti in kolektivnega zamišljanja prihodnosti. Potrošniki/uporabniki se v kontekstu reprezentacij kolektivnih sentimentov, kot jih komunicirajo znamke, prepoznajo in pripoznajo, sočasno pa z njimi obstajajo in dihajo tudi tisti drugi, ostali (potrošniki/uporabniki), ki jih neposredno ne poznajo, toda skupaj tvorijo znamkino skupnost. Ali drugače: skozi uporabniške prakse kreativnih reprezentacij se uporabniki povezujejo v zamišljeno (znamkino) skupnost. Zato med seboj niti niso tako anonimni, kot so dejansko anonimni in fizično ločeni.

Kreativnost pa je tista, ki odločilno vpliva na krepitev takšnih kolektivnih sentimentov, ki so nadalje pomemben dejavnik reprezentacij znamkinega karakterja. S kreativo se šele lahko pričnejo zamišljati skupnosti (potrošnikov/uporabnikov) glede na prostor, čas in kulturni moment, kar zagotavlja enega izmed temeljnih družbenih okvirov za afirmiranje in ohranjanje posamezne zamišljene skupnosti znotraj modernih družb. 

Vklop v kulturo je prava smer učinkovitega in zadovoljnega delovanja v svetu znamčenja, pri čemer naj velja pravilo odmerek dobre kreative in vnovič poživitveni odmerek kreative, če se malce hudomušno naslonim na aktualne prakse funkcioniranja (ne nujno zamišljanja) v realnosti.

Ostale kolumne

KOLUMNA: Nevroznanost: sveti gral in dileme

KOLUMNA: Nevroznanost: sveti gral in dileme

Si predstavljate, da možgane razumemo do te mere, da bi svoje potrošnike in druge deležnike lahko prepričali, da se odločijo za nakup našega izdelka, podprejo našo idejo? O, ja, si, vem, da si in verjamem, da se je na obraz prikradel nasmešek.

KOLUMNA: Kje se ustaviti? Ali pričeti? Nevroznamčenje, odgovornost. V tem sosledju najprej.

KOLUMNA: Kje se ustaviti? Ali pričeti? Nevroznamčenje, odgovornost. V tem sosledju najprej.

Podjetja želijo čim več prodati, posledično seveda temu sledi oglaševanje, odnosi z javnostmi, strateško komuniciranje … Iščemo načine, da izdelke in storitve, ki jih predstavljamo, prikažemo v najboljši možni luči. Iščemo načine, da bi bolje razumeli potrošnika, seveda z namenom, da bo v množici vsega, kar je na voljo na trgovskih policah, izbral prav našega oz. naročnikovega. Iščemo načine, da bi, z namenom večanja dobička, ugotovili, na kakšen način in kje nagovoriti določeno tarčno skupino. Kje je meja dopustnosti in legitimnosti?

KOLUMNA: Umetna inteligenca – sovražnik ali zaveznik?

KOLUMNA: Umetna inteligenca – sovražnik ali zaveznik?

Danes imamo tako na voljo verjetno že na tisoče orodij, ki podpirajo umetno inteligenco in nam olajšajo delo. Seveda smo bili marketingaši tisti prvi, ki smo ta orodja posvojili in si z njimi pomagali pri ustvarjanju raznih scenarijev za snemanja, besedil za družbena omrežja, oblikovanju prvih idej za kreativne kampanje in celo za oblikovanje prezentacij. Z zagotovostjo pa lahko rečemo, da so se dobro uveljavila tudi v ostalih industrijah. Obenem je Open AI jezik prodrl tudi v marksikatero že obstoječo orodje, da bi še pospešil določene koristne ali dobrodošle procese.

Ravno zaradi hitrega razvoja umetne inteligence se je marsikomu porodilo vprašanje: »Ali bo umetna inteligenca nadomestila moje delovno mesto?«. Seveda…

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja