KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

Aktualno, Kolumne

📅 21.03.2023

A si ti tudi tukaj? Vprašanje, ki ti ga prej ali slej postavi vsak, ki se ukvarja z marketingom. Naj gre zate osebno ali pa za podjetje, katerega del si. In glede na odgovor, ki ga podaš, se debata razvije. Kje smo prisotni, zakaj smo prisotni, kako smo prisotni, od kdaj smo prisotni z znamko v digitalnem svetu, in še kaj v tej smeri, so pomembna vprašanja. Seveda se izhodiščno vprašanje nanaša na kanale družbenih medijev, ki jih v svojem zasebnem ali poslovnem življenju uporabljamo kot spremljevalci ali ustvarjalci. Bolj ali manj pogosto.

Redno spremljam pojavljanje vedno novih možnosti na družbenih omrežjih, in vedno me zanima, v katero smer se bodo razvijale. Razmišljam in ocenjujem, ali bo družbenim medijem s svojim konceptom na dolgi rok uspelo ali ne. Kaj mora še storiti v razvojnem smislu, da bo vredno resne uporabe kot priložnosti za znamčenje. Ali bo primerno tudi za trženje ali ne? Včasih zgrešim, včasih ocenim prav. Sito, ki poskrbi za oceno, je še vedno isto – ker sem v preteklosti iskala priložnosti za promocijo športnikove blagovne znamke, je vrednotenje vedno znova enako. Torej posel, vendar skozi obraz realne osebe.

Eden takšnih, kjer sem novonastali družbeni medij sprva ocenila napačno, je zagotovo LinkedIn. Njegov prvi val in prihod na trg ni bil bleščeč, počasen vzpon (če temu sploh lahko tako rečemo) in hiter zaton (med množico takrat bolj popularnih družbenih medijev) mi je dal misliti, da tukaj iz moke ne bo kruha. Trg je iskal drugačne vsebine, družbeni mediji so bili v prvi vrsti namenjeni deljenju vsebin, ki so nas zabavale, nas navduševale, ki smo jih občudovali, delili. Smer je bila bolj zabava za vsako ceno. Pa se je LinkedIn prav lepo »pobral«, našel svoj prostor pod poslovnim soncem, deluje kompaktno, vsebinsko se nadgrajuje, malo »jemlje« logiko funkcionalnosti pri drugih, vendar ne preveč, da bi bilo to moteče. Izgradnja osebne poslovne znamke ali poslovne znamke podjetja je tisto, kar je temelj LinkedIna, in kar nekaj podjetnih že veselo coacha, predava, mentorira na tem področju, kako si izgraditi poslovno digitalno znamko, kako uspeti na in preko njega.

V kolikor si prisoten na LinkedInu, kot oseba sporočaš, da razumeš, kje sodobna podjetja iščejo svoje sodelavce, kje se najde kakovosten kader, ki tako zelo vedno manjka na trgu. FB profil s skopimi informacijami, kje si bil oziroma si zaposlen, še zdaleč ne zadošča, da si možni bodoči delodajalec ustvari sliko o tebi kot potencialnemu sodelavcu. Je le potrebno kaj več. In LinkedIn to ponuja. Danes dejansko osebno poznam veliko ljudi, ki so dobili službo preko LinkedIna in ga zato jemljem kot digitalni CV, kjer pa pošiljanje prošenj za delovno mesto ni nujno. Dejansko si na trgu delodajalcev odprt 24/7 za boljšo (karierno) ponudbo. Lažje je najti dober kader kot kdaj koli poprej, in vedno težje ga je dobiti 😊.

In tukaj nastopi razlika med trženjem in znamčenjem. V kolikor si prisoten na LinkedInu, razumeš, kaj pomeni biti sodobno podjetje, usmerjeno v prihodnost. Zakaj je pomembno, da poslovno umestiš svoje podjetje in njegovo vsebino še kje, kot samo na spletni strani podjetja. Razumeš, da moraš vsebine deliti tudi tam, kjer so prisotni vsi podjetni. Ker tukaj so tvoji potencialni bodoči zaposleni, ki ti bodo morda lahko pomagali narediti korak dlje v razvoju podjetja. V kolikor te tukaj ni, si nekje na poslovni poti zaspal. Vsebine, ki se objavljajo, PR informacije, ki so na voljo, so zgolj samo nenehno znamčenje podjetja. V resnici ničesar na LinkedInu podjetja ne prodajajo direktno. Indirektno pa zelo veliko. Tudi ko, kot delojemalec, razumeš, kje te sodobna, v prihodnost usmerjena podjetja, lahko najdejo, v kolikor si želiš spremembe. Samo svojo poslovno digitalno znamko si moraš (iz)graditi na pravem komunikacijskem digitalnem kanalu.

Tistega, ki sem ga takoj pravilno ocenila kot nepotencialnega je Snapchat. Tukaj nikjer in nikdar nisem videla priložnosti za trženje ali znamčenje. Še danes je ne. Nikoli si ga tudi nisem naložila, ker kar sem videla drugje, je bilo več kot dovolj, da me zadeva ni prepričala kot primerna za posel. Morda bo prihodnost pokazala, da sem se motila. Česar bom vesela, saj bo to pomenilo, da so se prilagodili trgu ali pa je trg po temu hrepenel, samo vedel ni – vendar zaenkrat vnaprej dvomim, da bo pri njih prišlo do »Apple učinka«.

Družbeni medij, za katerega še čakam, da vidim v katero smer se bo zapeljal, ali bo uspel, je TikTok – nisem še čisto prepričana, ali je to zgodba zabave, kjer se podjetja malo ali bolj na silo skušajo pozicionirati s svojo znamko, ker je tamkajšnja ciljna skupina potrošniško zanimiva. Ali pa dejansko na tem področju v marketingu lahko naredimo preboj. Bodisi z vidika trženja bodisi z vidika znamčenja. V kolikor se sprašujete, zakaj je temu tako, je odgovor preprost. Ko današnjim »gurujem« TikToka daš nalogo, naj pozicionirajo na tem družbenem mediju podjetje ali storitev iz tradicionalne in konservativne panoge, nekako nimajo prave rešitve, v kolikor je ne povežejo z neko širokim množicam priljubljeno zgodbo ali aktivnostjo. In potem se lahko zgodi, da vse skupaj zvodeni, sporočilo zna zelo nepravilno prispeti do tistih, ki jih nagovarjaš. Tukaj namreč ni časa za konzumiranje vsebin v širšem pomenu te besede, tukaj je zgolj nekaj sekund, ko prepričaš ali ne, ko si zanimiv ali ne. In ta gordijski vozel bodo morali TikTok strokovnjaki »rešiti«, v kolikor bodo hoteli, da družbeno omrežje (p)ostane tudi poslovno zanimivo za vse panoge.

Dandanes družbeni mediji predstavljajo MUST za digitalno trženje in znamčenje. Kaj boste delali, znamčili in/ali tržili, je zagotovo stvar izbire družbenega medija. Vendar nekaj je gotovo: ustvariti dobro digitalno znamko kot osnovo za učinkovito digitalno trženje je posebne vrste posel, vrlina in veščina (vsi pojmi so sorodni, a vsak je v svojem pomenu nujen in neobhoden za digitalno učinkovito dihanje na družbenih medijih).

* Razmišljanje v kolumni je osebno mnenje avtorice – torej niti uredništva niti podjetja, kjer je zaposlena.

Ostale kolumne

KOLUMNA: Čustva in Romantika v marketingu: Ključ do Src in Znamk

KOLUMNA: Čustva in Romantika v marketingu: Ključ do Src in Znamk

V marketingu in oglaševanju se romantične tehnike vedno bolj uporabljajo kot orodje za pritegovanje pozornosti potrošnikov. Ta pristop ne le trka na vrata naših čustev, ampak išče pot do našega poistovetenja s sentimentalnimi temami, ki odmevajo v naših srcih. Toda…Je romantika vedno zmagovalna formula?

KOLUMNA: Romantizem v oglaševanju znamkinih zgodb

KOLUMNA: Romantizem v oglaševanju znamkinih zgodb

Romantizem je evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo. FRAN ga definira kot odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost.

Romantika je bila do neke mere odziv na razsvetljenstvo in racionalizem. Poudarjala je čustveno, individualno, subjektivno, iracionalno, domiselno, spontano.

Kaj pa ima romantizem z oglaševanjem?

KOLUMNA: Kaj so o 2024 rekli naši »jaga baba« pogovori

KOLUMNA: Kaj so o 2024 rekli naši »jaga baba« pogovori

Čas zadnjih nekaj tednov je bil zame osebno zanimiv, ker podjetja, organizacije in skupine – tako kot vsako leto – organizirajo bistveno več dogodkov kot katerikoli drugi mesec v letu. Čas je za druženje, stiske rok in dokazovanje, kdo je v večji stiski s časom, je pa to tudi čas za zanimive pogovore. Med vsemi dialogi in monologi pa nekateri ostanejo v spominu, ker smo s sogovorniki razvijali zanimive teze, med katerimi smo se dotikali tudi trendov in 2024. »Jaga baba« pogovori smo jim rekli…

KOLUMNA: ROM-KOM-KOM, ŠE NE GREMO DOMOV

KOLUMNA: ROM-KOM-KOM, ŠE NE GREMO DOMOV

V svetu, ki temelji na podatkih in ponuja možnost merjenja vsega, je ideja še vedno kralj. V vse bolj razdrobljeni komunikacijski pokrajini, v kateri blagovne znamke vse težje izplavajo iz komunikacijskih poplav, bodo velike ideje postale pomembnejše kot kadarkoli prej.

KOLUMNA: Romantika – da, a ne za vsako ceno

KOLUMNA: Romantika – da, a ne za vsako ceno

Romantika zagotovo pritegne. Ampak kakšen smisel ima romantika v znamčenju, če ni del identitete znamke in podjetja? Se romantični TV oglas sklada z vrednotami podjetja? Se zaposleni z njim poenotijo ali zgolj zavijejo z očmi, češ, »šefi spet prodajajo pravljice«? In kako se počutijo kupci, ko zaznajo to vrzel? Samorefleksija in preizpraševanje sta v iskanju srčike same ter identitete podjetja še kako na mestu in naj ne bosta nikoli odveč. Tudi takrat, ko se v lovljenju rokov za kampanjo zdi, da ni časa za praktično nič. Ravno takrat je morda pravi trenutek da stopimo korak nazaj, umirimo žogico, zadihamo in resno premislimo o koreninah identitete znamke.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja