KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

Aktualno, Kolumne

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. »Več ranljivosti in prostovoljnega tveganja.«
📅 11.05.2023

Arhitektura v znamčenju je kot semantika v diskurzu. Ideologija, poslanstvo, vizija znamke … vse to se izraža skozi diskurz ubesedenega, vizualiziranega, ozvočenega, animiranega. Sleherna takšna reprezentacija odseva družbeno-kulturni imperativ znamke. Pojmovno-izrazna funkcija znamke pa ni neodvisna. Ne gre le za reprezentacijo znamkine sporočilnosti, ampak je najprej znamkina sporočilnost tudi posledica njene arhitekture in organigrama znotraj podjetja. Znamkin jezik je del družbe, organizacije, podjetja, v okviru katerega deluje, in ne nekaj družbeno, kulturno ali poslovno ločenega.

Znamka je vtkana v družbeni in kulturni proces z njeno aktivno vlogo in kot tako jo gre jemati, ko gre za razumevanje njenega bistva ali percepiranje njene ponudbe. Aktivna vloga znamke pa je posledica ali odsev njenih arhitekturnih kod znotraj podjetja. Če se referiram na teorijo Normana Fairclougha, ko razčlenjuje dialektiko diskurza (le da bom zdaj diskurz prenesla na znamko): 1. Znamka je konstiturirana in obenem konstitutivna. Konstituira podjetje, iz katerega izhaja, in je obenem konstitucija samega podjetja. 2. Znamka je vključevalna in obenem izključevalna; vpliva na organizacijo družbeno in kulturno (ne)izrekljivih sporočil, kot si jih zastavi v okviru podjetja, in obratno. 3.  Znamka je diskurzivna in obenem nediskurzivna ali (zunajdiskurzivna). Vpliva na potek ali razlago poslovne vizije, obenem sami poslovno-organizacijski dejavniki podjetja narekujejo njene obstoječo ali bodočo sporočilnost skozi (običajno oglaševalski) diskurz.

Preučevanja in razumevanja znamk zato ne gre jemati samo v njenem esencialnem bistvu (kaj ponuja), ampak širšem arhitekturnem, kot ga ustvarja organigram podjetja, znotraj katerega deluje. Ko mislimo o arhitekturi znamke, mislimo predvsem na ustvarjanje in krepitve občutkov pripadnosti, ki ne obstajajo le med potrošniki, ampak tudi med zaposlenimi v podjetju, kar se v nadaljevanju avtomatsko prenaša na trg, potrošnike. Potem pa velja upoštevati še en vidik: število znamk. Nekatera podjetja operacionalizirajo na trgu z več znamkami in podznamkami. Načini, kako se znamke ali podznamke povezujejo v večje celote, oddelkom za marketing, trženje in prodajo pomagajo ohranjati posamezne dele znamk ločeno, kadar je to potrebno, ali jih združevati, kadar je bolj smiselen skupni nastop na trgu. Prav tu nastopijo premisleki o dobrem arhitekturnem projektiranju znamk tako, da vse zgodbe pridejo prav do izraza. Ločeno ali skupaj. V vsakem primeru pa celostno.

Ostale kolumne

KOLUMNA: Umetna inteligenca – sovražnik ali zaveznik?

KOLUMNA: Umetna inteligenca – sovražnik ali zaveznik?

Danes imamo tako na voljo verjetno že na tisoče orodij, ki podpirajo umetno inteligenco in nam olajšajo delo. Seveda smo bili marketingaši tisti prvi, ki smo ta orodja posvojili in si z njimi pomagali pri ustvarjanju raznih scenarijev za snemanja, besedil za družbena omrežja, oblikovanju prvih idej za kreativne kampanje in celo za oblikovanje prezentacij. Z zagotovostjo pa lahko rečemo, da so se dobro uveljavila tudi v ostalih industrijah. Obenem je Open AI jezik prodrl tudi v marksikatero že obstoječo orodje, da bi še pospešil določene koristne ali dobrodošle procese.

Ravno zaradi hitrega razvoja umetne inteligence se je marsikomu porodilo vprašanje: »Ali bo umetna inteligenca nadomestila moje delovno mesto?«. Seveda…

KOLUMNA: Zgodba: ko PR sreča AI

KOLUMNA: Zgodba: ko PR sreča AI

V hitro spreminjajočem se svetu, kjer informacijska tehnologija nenehno preoblikuje način(e), kako delujemo, je postala umetna inteligenca ključni igralec tudi na področju odnosov z javnostmi. Osebno mnenje? Zame je nesporno, da AI prinaša številne koristi tudi naši panogi. Dokaz? Bom podala primer…

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja