Odnosi z javnostmi, ki se ukvarjajo s strateškim komuniciranjem organizacij, v svetu in pri nas v zadnjih dvajsetih letih doživljajo skokovit razvoj. Zato je vsaka nova knjiga o tem v slovenskem jeziku dobrodošla, še posebej, ker prispeva k razvoju strokovnega izrazja v slovenskem jeziku. V teh dneh je izšel slovenski prevod knjige »Komunikacijska odličnost: Kako razvijati, upravljati in voditi izjemno komuniciranje«.
Knjigo so napisali prof. dr. Ralph Tench, prof. dr. Dejan Verčič, prof. dr. Ansgar Zerfass, prof. dr. Ángeles Moreno in izr. prof. dr. Piet Verhoeven. V njej so profesorji z univerz v Leedsu, Ljubljani, Leipzigu, Madridu in Amsterdamu povzeli izsledke svojega desetletnega sodelovanja pri raziskovanju odnosov z javnostmi in strateškega komuniciranja v Evropi. Knjiga je v originalu izšla v angleškem jeziku in kmalu doživela kitajsko priredbo. V začetku letošnjega leta je izšla v hrvaščini, po slovenščini pa bo junija izšla še v španščini.
Soavtor knjige, dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede (FDV) in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi, ter partner in direktor za znanje v družbi Herman & partnerji, je ob izdaji knjige povedal: »Iskreno sem vesel, da smo knjigo uspeli prevesti in izdati tudi v slovenščini. To je pomembno za razvoj stroke in za razvoj našega maternega jezika.«
»Avtorji v knjigi razvijajo koncept strateškega komuniciranja organizacij, ki je relativno nov, uveljavljati se je začel po letu 2000. S tem pomembno presegajo, povezujejo in nadgrajujejo disciplinarna področja, od katerih je najbližje disciplina odnosov z javnostmi, pa tudi marketing in marketinško oz. integrirano marketinško komuniciranje ter sorodna področja, kot so korporativno komuniciranje, upravljanje komunikacij, upravljanje slovesa itd. Kot pravijo, se za temi imeni skrivajo bolj ali manj enake profesionalne dejavnosti strateškega komuniciranja, ki v različnih disciplinarnih kontekstih večkrat dobijo različna imena, to pa nemalokrat povzroči zmedo tako v stroki kot tudi v javnosti. Avtorji zaobidejo tovrstno ‘terminološko fleksibilnost’ in prispevajo k pomembni pojasnitvi temeljnih načel odličnega komuniciranja v različnih kontekstih,« je v svoji recenziji zapisala dr. Alenka Jelen, izredna profesorica na Univerzi v Stirlingu in Univerzi v Ljubljani.
Z jasnimi napotki o razlikah med običajnimi in odličnimi komunikacijskimi oddelki, knjiga bralcem pokaže, kako lahko komunikacija učinkovito vpliva na organizacijo in jo podpira ter se pozitivno prilega poslovni strategiji današnjih globalnih in spreminjajočih se trgov.
»Pričujoče delo izpostavlja tudi lasten model odličnosti za komunikacijsko prakso, ki temelji na raziskavi in samoocenjevanju z namenom identifikacije izjemnih oddelkov komuniciranja. Izvirni model tudi narekuje devet zapovedi odlične komunikacijske prakse in prinaša pomemben prispevek k razumevanju in ocenjevanju komunikacijskih procesov znotraj organizacij. Tako ob empiričnem preučevanju in ustreznih teoretskih podlagah v monografiji delo ponuja lasten model komunikacijske odličnosti, ki prispeva k področju komunikološke znanosti,« v recenziji zapiše izr. prof. dr. Suzana Žilič Fišer, predstojnica Inštituta za Medijske komunikacije, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru.
Knjigo je v slovenščino prevedla Pika Kofol, izšla pa je v sozaložništvu Založbe FDV in Slovenskega društva za odnose z javnostmi (PRSS). Naročiti jo je mogoče preko spletne strani: https://knjigarna.uni-lj.si/sl-SI/product/komunikacijska-odli%C4%8Dnost.-kako-razvijati,-upravljati-in-voditi-izjemno/1005936. V okviru Slovenske konference o odnosih z javnostmi (SKOJ), ki bo potekala 11. in 12. maja, je knjiga s kodo PRSS23 na voljo z 20 % popustom. Znižana cena velja od 10. maja do 1. julija.
Nedavni komentarji