Romantična navezanost. Romantična čustva. Romantične vsebine. In ljubezen do znamke je rojena. Zlasti luksuzne, premium znamke so se skozi zgodovino zgodbarjenja vedno in najraje posluževale romantičnih ekspresij čustvovanja, doživljanja. Takšne zgodbe so spodbujale željo, poželenje in zvestobo znamki. Negovanje romantičnih čustev je namreč pomenilo ohranjanje čustvene navezanosti potrošnikov (do znamke).
Še danes veljajo trije ključni imperativi romantike kot neomajno priporočljivi recepti pri povečevanju in ohranjanju čustvene naklonjenosti znamkam: užitek, vzburjenost in prevlada (ali dominanca). Tako jih opredeljujejo teoretiki znamčenja. Spremenil se je le kontekst njihove manifestacije v praksi. Ob pregledovanju aktualnih empiričnih primerov iz sveta oglaševanja sicer še vedno zasledimo varno uporabo klišejskih simbolov, kot so vrtnice, srčki, svečke, labodi, puščice, školjke, rdeča barva, sončni zahodi, ptički, oblaki … ni da ni … Klišejska simbolika je bila v svetu znamčenja vedno dobrodošla, saj signalizira varen pristan in obljubo, tj. užitek.
Več raziskujmo kontekst vzburjenja, manj tistega končnega užitka.
Vse se začne in konča z užitkom. Ravno v tem je včasih ovira, ko problematiziramo bolj ali manj uspešne komunikacijske zgodbe. Samorealizacija in samoaktualizacija sta mnogo več kot tisti končni užitek. Če se vrnemo na tri postulate teoretikov znamčenja, tj. užitek, vzburjenje in prevlada, seveda je užitek tista osnova, na kateri se pri ustvarjanju komunikacijskih zgodb najraje opremo. Koncept prevlade je v svetu vedno večjih pravic (ki že v bistvu presegajo samo bistvo, poslanstvo) manj hvaležna osnova. Tu ostaja še vzburjenje. Ki je nemalokrat kreativno dovolj izkoriščen. A ni problem v kreativnih in drznih idejah, kot v vpetosti sledenja in zadostitvam družbenim standardom, kaj je dovolj sprejemljivo, dostojno, všečno, okusno in dopustno za vse ali čim širše množice.
Tu ne mislim na odgrinjanje zaves in preseganje diskurzov do točk (vsaj v očeh nekaterih) vulgarnosti. Prej nasprotno. Kar skušam naglasiti, je, kako lahko tisti domiselni ščepec spontane in pristne romantičnosti še tako banalno (!in tudi klišejsko) komunikacijsko zgodbo povzdigne na raven tistega čustvovanja in doživljanja, ki ga tako zelo želimo doseči v srceh potrošnikov in potrošnic. Zato: več izkoriščajmo in raziskujmo kontekst čustvenega vzburjenja. To so tisti intenzivni občutki, ki sprožajo hotenje, namero, predanost in lojalnost. To polje ni tako nezamisljivo in je zmogljivo za vse znamke; tiste, ki so po karakterju bolj introvertne, ekstravertne ali ambivertne.
Nedavni komentarji