DOBRODOŠLI V BETA VERZIJI 2.021

Kolumne

Blaz_Kocjancic
📅 18.03.2021

Ko počasi odstranjujemo hroščato in virusov polno verzijo 2.020 s svojega operacijskega sistema, ne smemo ignorirati slona v sobi. Leto, ko so postali objemi in rokovanja smrtno nevarni, poskočnica Can’t touch this pa njegova uradna himna, je na stežaj odprlo vrata novi finančni krizi in številnim drugim spremembam.

Tako v zasebnih življenjih kot v poslovnem svetu se spreminja naša interakcija z ljudmi, načini kako kupujemo in prodajamo, ter številne druge norme in navade. Če se spreminjamo ljudje, pa se bodo morale spremeniti tudi znamke. Saj so te v resnici skupek vrednot, ki živijo v naših zavestih.

Sprememba je ena od besed, ki požene strah v kosti. Verjetno zato, ker spremembe pomenijo korak v neznano. Ven iz cone udobja. A ravno ta strah nam otežuje napredek. Zato moramo gledati na spremembe, ki se dogajajo okoli nas, tudi v pozitivni luči. Luči novih priložnosti.

Dejstvo je, da so spremembe edina konstanta. Kdor se jim bo znal prilagoditi, bo vedno izšel kot zmagovalec. Kako se lahko znamka prilagodi spremembam in iz krize izide kot zmagovalka?

1. Pametni ljudje so tisti, ki delajo napake, se iz njih učijo in jih nikoli več ne ponavljajo. Enako velja za znamke. Zgodovina nas uči, da znamke, ki ohranjajo izdatke za marketing tudi v času krize, povečajo svojo prodajo in tržni delež. Zdravje blagovnih znamk postane ranljivo v tistem trenutku, ko podjetja prenehajo oglaševati.

2. Kriza ustvarja odlične pogoje na trgu, da znamke pokažejo »prave barve«, svoje poslanstvo in vrednote. Izkoristite jih!

Samo za naročnike

Že imate račun? Prijavite se.

Ostale kolumne

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

Ideologija, poslanstvo, vizija znamke … vse to se izraža skozi diskurz ubesedenega, vizualiziranega, ozvočenega, animiranega. Sleherna takšna reprezentacija odseva družbeno-kulturni imperativ znamke. Ne gre le za reprezentacijo znamkine sporočilnosti, ampak je najprej znamkina sporočilnost tudi posledica njene arhitekture in organigrama znotraj podjetja. Znamkin jezik je del družbe, organizacije, podjetja, v okviru katerega deluje, in ne nekaj družbeno, kulturno ali poslovno ločenega.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

Pod besedno zvezo arhitektura znamke si predstavljam izredno široko področje, ki seveda vključuje pester nabor dejavnikov: od dolgoročne vizije znamke, strateškega pozicioniranja glede na potrošnike, ekipe, ki diha z znamko, do znanja in denarja, ki so na voljo pri ustvarjanju določene znamke. Predvsem je to dolgoročen proces, hkrati pa ne smemo pozabiti, da zaradi nešteto dejavnikov večina znamk potrebuje unikatni prostor, unikatno arhitekturo. Žal velikokrat pri arhitekturi znamk pozabimo na te dejavnike in na dejstvo, da ustvarjanje potrebuje svoj čas, tako pri ustvarjalcih kot potrošnikih. V tem svetu se instantne rešitve pač ne obnesejo.  

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

Brez česa ne gre…
Glede na to, da je digitalnih orodij za ustvarjanje digitalne znamke res veliko, se najprej ustavimo pri osnovah. Težko je reči, kaj vse zares potrebujete za digitalno znamčenje, je pa jasno, brez česa ne morete. Interaktivnosti! Graditi znamko na interaktivnem mediju brez interaktivnosti je, kot da bi na radiu predvajali TV oglase. Nekaj je, a ni prav učinkovito.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

Ste pomislili, da so vaši zaposleni najpomembnejši del  vašega digitalnega znamčenja? Samo pomislite, koliko elektronskih sporočil gre na dnevni bazi iz vaše hiše in koliko ljudi bere vaše podpise ali pa njihove vsebine na LinkedInu.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

Zakaj ne krilatica digitalno znamčenje? Ker je cilj znamčenja vedno približati znamko ljudem, ki smo analogna bitja. Tako pri znamčenju ne sme iti za približanje znamke novim okoljem, temveč načinom, kako človek ta nova okolja uporablja.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

Kje smo prisotni, zakaj smo prisotni, kako smo prisotni, od kdaj smo prisotni z znamko v digitalnem svetu, in še kaj v tej smeri, so pomembna vprašanja. Seveda se izhodiščno vprašanje nanaša na kanale družbenih medijev, ki jih v svojem zasebnem ali poslovnem življenju uporabljamo kot spremljevalci ali ustvarjalci.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja