Kako narediti produkcijo bolj trajnostno?
Konec novembra 2022 je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) potekala delavnica z naslovom »Kako narediti kulturno produkcijo bolj trajnostno?«. Družbeno, ekološko in kulturno ozaveščeni strokovnjaki so se sistematično lotili problematizacije učinkov odgovornega ravnanja z okoljem, ko gre za produciranje izdelkov in storitev, ki na koncu rezultirajo kot odpadki. Saj že zdavnaj vemo, da k boljšemu in čistejšemu svetu največ lahko doprinesemo mi kot posamezniki, a vendarle kot družba tudi ustvarjamo, dobro ustvarjamo (ne nujno samo slabo ali okolju škodljivo). V ta namen se je pri ustvarjanju hvaležno podučiti o praksah odgovornega ustvarjanja.
Na delavnici so predstavili odprtokodni priročnik za trajnostno oblikovanje, kot dobro popotnico vsem kulturnikom in oblikovalcem pri zmanjševanju vpliva svojega dela na okolje. Nikakor to ne pomeni konca za kreativno ustvarjanje. Ravno nasprotno. S tem priročnikom se odpirajo smernice bolj ozaveščenega oblikovanja, ki obenem odpirajo ideje in poti za kreativne presežke, ki jih tako zelo radi ocenjujemo (tudi ali predvsem) v družbeno odgovornih okvirjih. Priporočila so zasnovana tako, da končnim uporabnikom pomagajo pri sprejemanju informiranih odločitev, kdaj in kako izvesti določene ukrepe – na primer kako zmanjšati emisije ogljika, graditi skupnost z ozaveščanjem in izobraževanjem ter zagotoviti trajnostno produkcijo.
Priročnik si lahko naložite preko spletne strani 27.bio.si/resources. V njem boste (tudi preko QR kod) med drugim našli kalkulatorje odtise ogljičnega odtisa, ocene življenjskega cikla papirja, kalkulator CO2 za digitalne medije.
TikTok bo premagal Youtube in Google
Dejansko se v praksi že dogaja, da nas iskane vsebine prej vodijo na TikTok kot YouTube in Google. TikToku očitno s premišljenimi algoritmi uspeva premagovati velikana za pretakanje video vsebin, kar se pozna tudi v padcu prihodkov, ki jih izkazujejo matične družbe.
Kot poročajo tudi aktualne raziskave tržnih analitikov, je TikTok številka ena na svetu, sledi mu YouTube na drugem mestu (rezultati od septembra 2022 dalje). TikTok je bil septembra 2022 po vsem svetu prenesen 74,5 milijona-krat, medtem ko mu je YouTube zaostajal z 19,7 milijona prenosov, kaže analiza data.ai.
A dinamiko spletnega video vozlišča gre jemati tudi z nekaj relativne distance, upoštevaje inflacijo in globalno gospodarstvo, ki vpliva na nastope oglaševalske industrije. Na konflikt pa gre gledati v še eni ključni razliki (vsaj, ko primerjamo TikTok in YouTube): medtem, ko je občinstvo na YouTube starejše in se prepušča spremljanju daljših videoposnetkov, je TikTok hitrejši motor in alternativa za krajše video formate. YouTube Shorts je storitev, ki ponuja navpične videe, omejene na 60 sekund. Milijardni kumulativni ogledi kratkih videov povedo svoje že v delu, ko govorimo o milijardnih številkah. S tega vidika bo tudi zanimivo še naprej spremljati medsebojno konkurenčno lovljenje spletnih velikanov, pri čemer ne bo ključ le (ali predvsem v dolžini) kot v razvojnih nadgradnjah aplikacij za pretakanje video vsebin in storitvah nakupovanja.
Komu na spletu bolj zaupamo
Iprom in Valicon sta raziskavo o medijski potrošnji v Sloveniji za leto 2022 osvetlili v temeljni primerjavi med mediji odprtega tipa (novičarske spletne strani, vsebinski spletni mediji, spletne trgovine, spletni oglasniki, spletne strani podjetij, forumi itd.) in mediji, ki so del ograjenih vrtov (Facebook, YouTube, TikTok, Instagram in LinkedIn). Raziskava o medijskih navadah slovenskih uporabnikov je pokazala, da vprašani bolj zaupajo medijem odprtega spleta kot vsebinam v ograjenih vrtovih. “To nakazuje, da se nam obetajo podobni trendi kot v ZDA”, meni Matjaž Robinšak, direktor raziskav in partner v družbi Valicon.
Po drugi strani je raziskava pokazala, da preživimo več časa v ograjenih vrtovih (57 %), čeprav bolj zaupamo odprtemu spletu (43 %). Med mediji ograjenih vrtov prevladuje Facebook (29 %), med mediji odprtega spleta pa novičarske spletne strani (25 5). Razlogov za nižje zaupanje v ograjene vrtove je več; med najbolj ključnimi pa so zagotovo lažne novice, nespoštovanje zasebnosti uporabnikov spleta ipd.
Obratno pa je razmerje pri kazalnikih zaupanja v medijske vsebine; Slovenci precej bolj zaupamo medijskim vsebinam odprtega spleta (indeks 60) kot vsebinam medijev ograjenih vrtov (indeks 44). Če postavimo analize indeksa zaupanja še bolj pod drobogled, lahko osvetlimo, da Slovenci najbolj zaupamo vsebinam spletnih medijev (71 %), spletnim trgovinam (69 %), spletnim oglasnikom (56 %), spletnim primerjalnikom (56 %) ter spletnim stranem podjetij oziroma blagovnih znamk (50 %). Ugotovoljeno zaupanje se tudi prenaša na oglasna sporočila. Uporabniki ocenjujejo oglasna sporočila na odprtem spletu kot bolj relevantna, medtem ko je relevantnost v ograjenih vrtovih nižja.
Raziskava je še pokazala, da v povprečju preživimo na spletu slabih pet ur dnevno ter, da največ uporabnikov prebira novičarske spletne medije (80 %). Med mediji v ograjenih vrtovih pa prednjačita Facebook (72 % vprašanih) in YouTube (66 %).
Zanimiva je tudi generacijska primerjava; generaciji baby boom in X sta bolj prisotni na odprtem spletu, generacija Z pa v ograjenih vrtovih, in sicer na YouTubu (89 %), TikToku (86 %) in Facebooku (81 %).
PR pobegi
Lanski DanPR ali Dan odnosov z javnostmi je znova postregel letnemu pregledu novosti, trendov in dobrih praks na področju odnosov z javnostmi. Čestitke organizatorjem za dobro zastavljen program, ki je hvaležen za vse, ki se ukvarjajo s komuniciranjem. Ne preseneča, da je bilo razprodano. Dvorana je bila res polna – s sedišči in stojišči vred.
Še posebej se nam je utrnila v spomin diskusija o gradnji znamke slovenske glasbene skupine Joker Out. Na odru so bili frontman skupine Joker Out, en in edini Bojan Cvjetićanin, Gregor Zalokar, dolgoletni novinar in urednik, dober poznavalec popkulture, klubov in najrazličnejših prireditev ter PRovec mnogim znanim slovenskim ustvarjalcem (Nina Pušlar, Bepop, Jure Godler, Žan Serčič in seveda Joker Out), v poznavalskih krogih je usidran kot »PR zvjerka« (gradnje znamke v glasbi se je med drugim skoraj dve desetletji učil tudi kot sodelavec DJ Umeka), in Matej Avanzo, ustanovitelj podjetja Spontanzo, ki skrbi za poslovni razvoj mnogih zvezdnikov in naročnikov.
Celotno diskusijo bi bilo najboljše še enkrat poslušati, a vendarle lahko iz nje izluščimo nekaj drobcev za obstoječe in bodoče delo v PRju, ki nedvomno držijo in se jih velja vselej držati. Dober PR zabava oz. mora, če deluje v resnejših krogih, najprej izžarevati pristno in dobro energijo ljudi (ali znamk), ki vedo, kaj hočejo ali še več: vedo, kako to narediti. Tisti, ki so pripravljeni delati z minus ali nulte pozicije, vsaj na začetku, imajo morda še boljša ali bolj hvaležna izhodišča pri obstoječi in bodoči motivaciji na ravni zastavljenih promocijskih ciljev; torej, omejena sredstva niso nujno največja slabost. Nenazadnje, PR kampanje, v katere se vključuješ, je vselej treba skrbno izbrati in o njih dobro premisliti. Bojan je iskreno zaokrožil, da vsi ti »PR pobegi« (prav tako jih je posrečeno poimenoval) naj bodo res unikatni pobegi z namenom ter, da se ni vselej vredno vključevati v vsako pasjo (PR) veselico samo zato, da se pokažeš, da si tu, tam, a hkrati nikjer.
0 komentarjev