Del stroke je že neobhodno sprejel dejstvo, da je uporaba generativne umetne inteligence nuja. Toda vse ni tako samoumevno, človeški faktor in njegova kreativna vloga ter instinktivno-analitično razmišljanje bosta tu še vedno odločilna, morda še bolj, ravno zaradi eksponentnega nadgrajevanja generativne umetne inteligence.
Umetno inteligenco je treba znati uporabljati, dobro premisliti, katere sestavine boš vstavil v lonec, v katerem se kuha bodoča juha, ki to še v bistvu ni. Pa tudi vprašanje je tudi, ali pri kuhanju vsake juhe res potrebuješ orodja umetne inteligence. Ne samo to: podjetja, organizacije, ki umetno inteligenco že pridno uporabljajo, slej ali prej trčijo ob kamen spotike, tj., eni jo znajo bolj spretno uporabljati, drugi manj. Kot pri googlanju in raziskovanju nečesa – nekateri so mnogo bolj domiselni in spretni pri vstavljanju ključnih besed, drugi manj. Vse to pa vpliva na končne zadetke, rešitve.
Tako se odpira umestno vprašanje, ali se bodo v sedanjosti in prihodnosti rabili, zaposlovali kadri, ki bodo znali uporabljati AI? Programski jeziki, kot sta Phyton in R, še niso tako univerzalni (kot je npr. angleščina), da bi jih slehernik suvereno uporabljal pri delu, ko črpa iz orodij umetne inteligence. Vrzeli v trenutnem bazenu zaposlenih tudi nujno ne pomenijo, da sami zaposleni niso dovolj zadostni, zato jih ne gre celostno obtežiti s poznavanjem in možnostjo uporabe AI orodij (da se ne izgubi njihova primarna dragocena vloga).
Razumevanje in uporaba AI jezika odpira sleherniku mnoge možnosti za vseživljenjsko učenje in širino na osnovni ravni, tistim malo bolj poglobljenim pa dejansko razvoj pričakovanih veščin in spretnosti znotraj konkretne poklicne vloge. Če smo pred več kot desetletjem vzeli v zakup, da je IT razvijalec nuja in vse pomembnejši steber poslovanja podjetja, zna biti, da se bodo v sedanjosti in v prihodnosti vedno bolj oblikovali poklici v smeri umetne inteligence – AI eksperti oz. strokovnjaki.
Dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede (FDV), vodja tamkajšnjega Centra za marketing in odnose z javnostmi ter partner in direktor za znanje v družbi Herman & partnerji, je s Tino Cipot, predsednico Slovenskega društva za odnose z javnostmi, na novembrskem dogodku Komunukacijska odličnost govoril o pomembnosti komuniciranja, njegovem razvoju, prihodu umetne inteligence in digitalizaciji.
Naloga komunikatorjev, dobrih komunikatorjev je in ostaja poslušanje, dobro poslušanje. T. i. vhodno komuniciranje je zato nujno pri izobraževanju zaposlenih. Vse to vpliva na gradnjo infrastukture za smiselno in učinkovito medsebojno delovanje. Več pa v knjigi Komunikacijska odličnost, ki jo je prof. dr. Verčič napisal s kolegi iz tujine.
O prihodu umetne inteligence in njenem vplivu na komuniciranje pa prof. dr. Verčič pojasnjuje: »Z umetno inteligenco bodo najbolj dolgočasna opravila začela izginjati, a ostal bo prostor za možgane. Višja je tehnologija, bolj potrebuje človeški dotik.«
Novembra je v areni Stožice potekal še en D-Talk dogodek. Tokrat so se poglobili v tematiko prodaje in znamčenja z videom na TikToku, Instagram Reel-sih in YouTube Short-sih. Svet kratkih vertikalnih video vsebin se namreč nenehno spreminja – tako s strani družbenih in prodajnih trendov kot s strani tehnoloških novosti. Ne glede na to, ali znamke prodajajo storitve ali izdelke, v razvijajočih se digitalnih platformah ostaja ves čas eno skupno vprašanje: Kako z uporabo vertikalnih video vsebin premostiti vrzel med znamko in potrošniki?
Tiste zgodbe znamke, ki so pri tem uspešne, so zgledno presegle rast sledilcev in velike organske dosege ter ustvarjajo skupnosti pravih ljubiteljev znamk. O tem in še mnogočem sta se pogovarjala gostitelja dogodka, Domen Dan Gaiman iz DD Studios in Aljaž Peklaj iz skupine bold.group. Skupaj s kreativno strateginjo, Ano Mačič Kotnik, in kreativnim strategom, Nikom Schwarzzmanom, pa so v nadaljevanju razgrnili čarovnijo družbene prodaje oz. t. i. »social sellinga« v digitalni dobi, razvoj strategij za grajenje pravih znamkinih skupnosti in zvestobe znamkinim skupnostim (z uporabo videa), navdihujoče zgodbe znamk, ter razkritje oz. napoved za 2024 (kaj na TikToku pričakovati v poslovni Adriatic regiji).
Agencija bold.group je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto – Center poslovne odličnosti in SBC – Slovenian Business Club zadnji novembrski dan organizirala zanimiv dogodek na temo B2B marketinga in strateškega procesa digitalizacije prodaje. Tematiko so predstavili na nišnih študijah primerov, ki so na prvo oko manj atraktivne in tradicionalno zanimive za svet marketinga, npr. svet vijakov in merilnih intrumentov, a prav to je bila prava osvežitev in navdih, kako se še vse in marsikaj da. Prevajanje strokovnih žargonov v efektivne marketinške izraze je vselej kreativno in izzivov polno delo. A prav v tem je tudi čar.
Gostje študij primerov in okrogle mize (Mitja Ličar, vodja marketinga Dewesoft; Katarina Palčič, vodja marketinga Caleffi Hidrotermika; Barbara Podlogar, vodja prodaje in marketinga Agilcon; Marin Vladović, izvršni direktor in partner Auto Brief, Andraž Žurman, predsednik sekcija SBC Mladi, Klub slovenskih podjetnikov) so prepričljivo predstavili svoje zgodbe pri korakih v zeleno poslovanje, iskanju poslovnih poti in grajenju boljših pristopov na oddelkih za marketing ter o sodelovanjih s strokovnjaki, agencijami. Kot je posrečeno to džunglo nalog strnila mlada in perspektivna vodja marketinga pri Caleffi Hidrotermika, Katarina Palčič: »Ko iščeš agencijo, to je isto kot tinder dating«.
Aljaž Peklaj, partner in strateški direktor bold.group, je uvodoma smiselno strnil povzetek najnovejših podatkov in trendov v marketingu: 57 % podjetij se še vedno sooča z vprašanjem prave vsebine za pravo občinstvo; video in krajše vsebine so in tudi bodo vedno bolj v porastu; za ustvarjanje znamk je vzporedno vedno bolj pomembno sodelovanje z ljudmi v živo, ker posel ustvarjamo z ljudmi, zaradi ljudi; vedno bolj ključni bodo t. i. poslovni vplivneži; 72 % podjetij je letos povečalo ustvarjanje vsebin na LinkedInu; LinkedIn, dogodki in webinarji naj bi prinašali najboljše rezultate v B2B; 3 od 4 marketingašev uporabljajo generativna AI orodja; najboljši kanali (v množici vseh kanalov) pa so še vedno dogodki v živo.
Burek Olimpija vsakič znova razveseljuje in razsvetljuje z domiselnimi objavami na družbenih omrežjih, ki presegajo klasični okvir promocije z interakcijo.
Močne znamke, všečne ali manj všečne, vse temeljijo na dobrem domišljijskem piedestalu.
Na prvi pogled se zdi, da nam tehnologija omogoča skoraj vse, kar si lahko zamislimo. Ampak iskreno, kje je meja? Kdaj digitalna orodja res delajo v našo korist in kdaj postanejo bremena, ki nam škodijo?
Moč znamke se odraža tudi v njeni zgodbi. Zgodba ima »svoj draž«, se prične misel v obsežnem delu avtorja, predavatelja, podjetnika, komunikologa, pisca in umetnika, dr. Andreja Pompeta. Namen zgodbe, kot pojasnuje pisec knjige, »ni v tem, da daje namige, kako razmišljati, temveč kako misliti«.
Skrivnost je v tisočih drobnih mehurčkov. Prav teh mehurčkov naj bi imela znamka Schweppes več na steklenico kot katera koli druga znamka. Čudovita izkušnja pitja, ki jo zvočno reprezentirajo sodobne oglaševalske kampanje te znamke, je razlog, zaradi katerih Schweppes ostaja prepoznaven po svojem značilen zvoku, ki ostane. Sch …
Sarajevski filmski festival je eden največjih in najpomembnejših filmskih festivalov v Evropi. Ustanovljen je bil leta 1995 in od takrat vsako leto v prestolnico Bosne in Hercegovine pripelje mednarodne in lokalne zvezdnike filmske industrije ter prikazuje široko paleto svetovnih celovečernih in kratkih filmov.
Prijavite se na novice
Postanite član Kluba Super Znamka in prejemajte zanimive vsebine.
