COCA-COLA: RESNIČNO IKONIČNA

Družbena in kulturna moč Coca-Cole ima globalne razsežnosti, o tem bi se dalo napisati knjigo. Skozi zgodovino potrošništva in konzumiranja te rjave tekočine z mehurčki je ostajala in ostaja priljubljena še vedno. Prav tako še vedno ostaja navdih mnogim umetnikom, oblikovalcem, ki so reinterpretirali in reprezentirali njeno podobo na povsem novih temeljih, kar jo je posledično dodatno dvignilo na piedestal množične priljubljenosti, ikoničnosti, konzumentske in estetske presežnosti. Andy Warhol, Norman Rockwell, Matthew Williamson, so eni izmed priznanih umetnikov, ki so Coca-Colo estetsko dovršeno izrabili pri realizaciji svojih idej. Če citiram Andyja Warhola (in zaradi esence sporočilnosti ga ne bi želela prevajati v slovenščino, z vsem dolžnim spoštovanjem do slovenščine): »A Coke is a Coke and no amount of money can get you a better Coke than the one the boom on the corner is drinking … Liz Taylor knows it, the President knows it, the bum knows it and you know it.«

“Še vedno ostaja navdih mnogim umetnikom, oblikovalcem, ki so reinterpretirali in reprezentirali njeno podobo na povsem novih temeljih”

Meni osebno je zgodba Coca-Cole fascinantna tudi v tem delu, da uspe ohranjati svoj tržni delež in nivo upajoče komunikacije navkljub spremenjenim potrošniškim navadam in življenjskih stilom skozi generacije. Kontinuirano gradi na unikatnem in povezovalnem pogledu na svet. Je polna optimizma, sporočil skupnostnega in avtentičnosti, kar je pohvalno, saj se mi skupnost in avtentičnost pojmovno v osnovi izključujeta. Ni politična, a uspe združevati ljudi na osnovi sporočil, ki so predmet politike.

“Ni politična, a uspe združevati ljudi na osnovi sporočil, ki so predmet politike.”

Nenazadnje, če gledamo njene finančne kazalce, spet lahko podobno razmišljamo in utemeljujemo njen obstoj. Vsaka znamka ima neke svoje lastniške vrednostne papirje, kapital, na katerem je osnovana. Lastniški kapital in bilance ne gre tudi vedno enoznačno vrednotiti, ocene so vselej zahtevne za kakršne koli končne evalvacije in zaključke. A eno na koncu vendarle šteje: kapital posamezne znamke se ustvarja v določenem časovnem obdobju, in najmočnejše so na koncu tiste znamke, ki imajo takšne lastniške/vrednostne/kapitalske papirje, ki so v vsakem primeru uspele preživeti preizkus časa. Take znamke so izkaz potrošnikovega zavedanja značilnosti znamke, zaradi česar ostajajo nepozabne, prepoznavne, zanesljive.

“Take znamke so izkaz potrošnikovega zavedanja značilnosti znamke, zaradi česar ostajajo nepozabne, prepoznavne, zanesljive.”

Sleherno močno znamko lahko v povprečju opišemo s štirimi do šestimi besedami (ali besednimi zvezami), ki nam kot najbolj očitno v povezavi z znamko pridejo na misel. Pri Coca-Coli se ob prebiranju teh oznak najpogosteje navajajo: soda pijača; rjava in gazirana; potešenje žeje; pločevinke in steklenice; rdeče in bele barve; vseprisotna; skozi generacije, šport, glasbo, zabavo.

Toda odnos med močjo delnice znamke in njene tržne vrednosti ni samoumeven, in se kontinuirano kot tak ne ohranja (izpustimo iz tega razmišljanja uspešna start-up podjetja čez noč, saj problematiziramo dolgo živečo, ikonično znamko skozi generacije in generacije). Ob analizi takšne uspešnosti slej ko prej pridemo do zaključka, da je dolgoročni lastniški obstoj zelo povezan z entuziastično vizijo znamkinega ustanovitelja. Tako smo spet pri drobrih zgodbah in samo dobrih zgodbah. Pogled v zgodovino in DNK je tisti esencialni del, gorivo bodočega pripovedovanja.

Srečno Coca-Cola še naprej. Na uspešno artikulacijo iz srca in ostrega podjetniškega duha.