Znamke osmišljajo svet. Vsi mi smo vsakodnevni potrošniki. Ni pravilnih odgovorov; so samo iskrena in uporabniška.
Uvodni uredniški opis rubrike: Namen rubrike je osvetljevati vplivnost, sporočilnost posameznih znamk (blagovnih, storitvenih). Sleherni od nas je vpet v neko zgodbo, pravljico, koncept, ki ga je pritegnil, s tem, ko uporablja/kupuje določene izdelke določene storitve ter se k njim vsakič znova rad vrača. Ni pravih ali manj pravih znamk; ne želimo biti bitk med znamkami, temveč osvetliti, kako smo na koncu vsi mi takšni in drugačni potrošniki nekih zgodb (znamk). Refleksija filozofije znamk ni samo v imenu in logotipu, ampak tudi ali predvsem v esenci njihove doživljajske, doživete in podoživete izkušnje.
Žan Papič. Improvizacijsko gledališče mu je pisano na kožo. Sicer pa se brusi in dokazuje v različnih vlogah v gledališču, na radiu, malih ekranih, v spletu in oglaševalskih akcijah, kot igralec, pisec, scenarist, voditelj. Trenutno ga lahko ujamete v predstavah Fantovščina in Ićkoti.
Zajtrk & kava/čaj:
Zajtrkujem s kavo. Dopoldan sploh ne jem, če ni potrebe. Občasno si privoščim jajčka, najraje domača. Pri kavi pa variram od illy kavomata, ki ga imajo moji domači, do filter kave, ki si jo pripravljam od “mojega” kafetarja Tineta Čokla. Sam praži. Navadil sem se na njegov način. Zdi se mi, da je vsaka kava dobra in je, bolj kot ne, povezana s čustvi in spomini. Zato občasno spijem tudi “turško” kavo barcaffe.
Vozni park:
Nikoli me niso avti posebej zanimali. Pravzaprav sem ljubil poceni škatle. S prijatelji imamo celo klub, ki mu rečemo shitbox. To pomeni, da mora biti avto letnik iz prejšnjega tisočletja. Na robu preživetja, a z dušo. Celo nalepko kluba dobiš na prtljažnik. Sam sem se tja včlanil že dvakrat. Prvič s twingom, ki je bil celo pografitiran. Ilegalno, a policaji niso težili, ker sem bil zaradi njega še bolj jasno razpoznaven. Drugi takšen je bil Polo, letnik 1999, rumene barve. Piščanec – saj pollo v italijanščini pomeni prav to. Iz kluba sem se izčlanil v prejšnjem letu, ker je piščanček žal preminil. S povečanim obsegom nastopanja sem potreboval večji ter varnejši avto, ker prevažam kolege iz predstav Fantovščina in Ićkoti. Nekaj časa sem imel tudi motor Iron 883 znamke Harley Davidson. Je pa dlje časa počival, kot se vozil, tako je bila prodaja najbolj smotrna. Me pa, priznam, ponovno srbi, da bi si omislil nekaj za dušo.
Gel/milo za tuširanje:
Vsa leta raziskujem, jih menjujem, nekaj časa obstanem na enem pa potem najdem zopet nekaj novega. Variram med naravnimi, tudi domače proizvodnje, do navadnjih industrijskih. Trenutno uporabljam peno za prhanje Goodbye Stress, ki je celo veganski. Vsebuje pa rožmarin in vodno meto. Nimam pojma, kaj je to, a mi paše in lepo diši.
Telefon:
Začel sem na Ericssonovi reglji, nadaljeval z Nokio. V obdobju pametnih telefonov sem preživel na androidnem sistemu kitajskega proizvajalca vse do trenutka, ko so ga izključili iz tega sistema. Potem sem za teden dni presedlal na nekaj drugega, a se nikakor nisem uspel privaditi. Zato sem prešel na IOS, ker sem predhodno že imel računalnik s tem operacijskim sistemom in je tako vse povezano.
Najljubša kavarna:
Jah, glede na to, da pijem kavo od Čokla tudi doma, se posledično tudi dosti svaljkam v njegovi kavarni. Neko obdobje sem zelo rad posedal tudi v kavarni Union predvsem zato, ker me rahlo spominja na najljubšo kavarno v Trstu in to je Caffè San Marco.
Najljubša restavracija:
Tega pa ne izdam. No, ok. Za Kras lahko povem, da grem rad na pico ali karkoli drugega ponuja Igor Peresson v svoji restavraciji in piceriji Etna v Divači. V Trstu grem rad na pico v Casa Pepe. Odvisno, kaj mi paše. V Ljubljani si testenine privoščim pri Maxxu v RawPasta. Solate v Bifeju. Ramen v Tokyo Piknik. Na ribe v Izoli k Alenu v Bujol. Na meso k Čompi na Trubarjevi. Tako pa si ob en avto, če si vsak dan v takih restavracijah. (smeh)
Najljubša/želena destinacija/počitnice:
Najbolj me vedno znova impresionira Italija kljub temu, da jo kot mladinec nisem najbolj maral. Še posebej jug in tisti predeli, ki sploh niso Italija, ampak nekaj svojega. Sicilija, Napoli, Sardinija. Hrana, lepo vreme, morje in sproščeno zabavni ljudje so tisti, ki mi naredijo lep dopust. V zimskem času me je najbolj impresionirala z naravo in svežino Norveška. Pozitivno presenečen sem bil nad Romunijo ali pa recimo Albanijo. Najbolj si želim na bližnji vzhod in že kar nekaj časa mi tli v glavi ideja o Japonski.
Najljubše tuje mesto:
Nisem še bil v teh klasičnih prestolnicah tipa New York, Rim, Amsterdam. Težko izberem eno. Izpostavil bi Bergen na Norveškem, Bukarešto v Romuniji in mogoče Valencijo v Španiji. Je pa res, da jaz samo bluzim. Hodim po ulicah in gledam. Potem ne morem več in jem. Potem bluzim dalje.
Najljubše domače mesto:
Izola mi je že nekaj časa pri srcu. Pa domača Sežana. Tempo je tam dopustniški v primerjavi z Ljubljano. No ja, Ljubljana, Maribor in Novo mesto imajo utrip mesta in kulturno dogajanje, ki ga ne čutim v vsakem mestu.
Morje ali hribi:
Na prvo žogo rečem morje. Se mi pa v glavi to zadnja leta obrača. Imam palice za v hribe in pohodniške čevlje. Želim si več tega. Lani se mi je na morju zgodilo, da sem šel samo en dan v morje v sedmih dneh. Staram se, kaj naj rečem.
Šport:
Glede športa sem pa že vzgojen v klasičnega Slovenca. Vse ekipne športe, ko igrajo državne ekipe, redno gledam. Sploh velika prvenstva. Nogomet je od nekdaj na mojem meniju, sploh angleška in španska liga. Drugi športi pa zgolj reprezentanca ali slovenski klubi, ko v evropskih ligah in pokalih pridejo v izločilne boje. Tako, da tudi košarka, rokomet in odbojka se znajdejo na ekranu.
Glasba:
Spomnim se, da sem začel na walkmanu Sony s kaseto Trnow Stajl Klemna Klemna. Mogoče sem še pred tem na domačem kasetarju poslušal pravljice. Rap je bila prva zvrst, ki sem jo poslušal. Sploh slovenski rap, ker sem ga razumel. Kasneje me je seveda prevzel Eminem. Nisem se pa nikoli glasbeno opredeljeval. Čisto prva glasbenica, za katero sem rekel, da je pa to čisto moja glasba, je bila Amy Winehouse. Trenutno zelo rad poslušam Toma Jonesa, Stevieja Wonderja, Marvina Gayeja, Etto James. Tudi slovensko glasbo spremljam in si jo vrtim. Mrfy, Raiven, Dan D, Siddartha, Joker Out, Ana Pupedan, Zmelkoow, Hamo, Neomi in tako dalje. (smeh)
Zavarovalnica/e:
Ma tu sem pa mrzel. Vem, da so mi nekoč želeli dati zavarovanje v primeru, če zbolim, da imam najboljše zdravljenje. Pa sem si mislil, da imam ta denar raje pri sebi in, če bo tako hudo, da bo za iti na onstran, bom ta denar porabil za najbolj nore reči. (smeh)
Naj oblačila:
Obožujem čevlje in plašče. Čevlji so edini stik s podlago, z njimi ogromno prehodim, ker sem mali hodač, ki se trudi vsak dan narediti vsaj 10.000 korakov. Čevlji mi predstavljajo zgodbe, ki sem jih doživel v njih. Sploh tisti shojeni nosijo sentimentalno vrednost. Že dlje časa si želilm imeti ročno narejene čevlje po meri. Bom moral še malo delati. Plašč me impresionira najverjetneje zaradi Sherlocka Holmesa.
0 komentarjev