KOT DA BI NA TV VRTELI SAMO TELOPE …

Aktualno, Kolumne

Zoran Savin, direktor, IAB Slovenija
📅 11.03.2022

Digitalni komunikacijski kanali so v zadnjih nekaj letih pristali med tistimi kanali, ki so predvsem namenjeni učinkovitosti. Razlogov za to je kar nekaj; najmočnejši med njimi je gotovo ta, da so že uveljavljene znamke te kanale imele predvsem kot nov prodajni kanal, na katerem so pobirale sadove svojega preteklega dela. Ob tem velja izpostaviti, da so večino razvoja nosili tehnologi, ki jim je učinkovitost najbližja vrednosti.

In nekako se zdi, da je ta kratko tu potegnila kreativnost, ki je sicer precej cvetela v tistih začetnih letih spletnega oglaševanja. Sčasoma se je zreducirala predvsem na nivo izdelovanja spletnih mest in servisov, v oglaševanju in kreativni komunikaciji pa nekako poniknila. Z njo je poniknilo tudi število kreativnih festivalov na temo izjemnih spletnih kreativnih rešitev. Toda za ponoven vzpon kreativnosti, na katero apeliram danes, je potrebno vedeti, da se je v tem času marsikaj spremenilo.

Najprej, konkurenca na tovrstnih kanalih je izjemno huda; za preboj tako ne zadostuje več nekaj pametno izpeljanih potez. To se odraža tudi na tem, da morajo znamke iz izrazitega pull principa preiti v izraziti push princip. Povedano drugače: iz strogo prodajnega v nekoliko bolj branding cikel, kjer pa je, kot vemo, kreativa izjemnega pomena. Toda za splet in druge digitalne kanale je značilno, da jih bolj kot karkoli drugega definirata dva izziva, in sicer izredno kratka pot od brandinga do prodaje ter interaktivnost te poti. V slednjem se tudi ti kanali daleč najbolj razlikujejo od ostalih.

Interaktivnosti ne gre jemati zlahka, zgolj v smislu doseganja dovršene tehnološke arhitekture. Pomembno je, da tako vzpostavljena tehnološka forma na koncu funkcionira in je v osnovnem sozvočju z znamko in njenimi vrednotami. Koncipirano interaktivnost je nujno potrebno brusiti in piliti v tem smislu, sicer padeš v zanko banalnega spletnega servisiranja.

V času, ko sem si kruh služil predvsem kot kreativni direktor, smo pred brainstormingom na tablo zapisali vse posebnosti/omejitve medija, za katerega smo ustvarjali. To je bilo odlično izhodišče za podiranje meja in hkrati prijazen opomnik, kam vse še lahko gremo podirati meje. Ideja, ki je izkoristila čim več lastnosti, ki so samosvoje mediju, je bila praviloma zmagovalna.

Zato se mi zdi ključno, da bodo bodoči pristopi kreativnosti na interaktivnih medijih temeljili predvsem na interaktivnosti 😊 tako v procesu + oglaševanja (interaktivni oglasi) kot seveda na nadaljnji poti do končne prodaje (izjemna uporabniška izkušnja). Pasice so seveda čisto OK in prepričajo marsikoga, a to je tako, kot da bi na televiziji zakupili prostor za telope. Je čisto fajn, a ne moreš ravno reči, da je izkoristek velik.

Ostale kolumne

KOLUMNA: Nevroznanost: sveti gral in dileme

KOLUMNA: Nevroznanost: sveti gral in dileme

Si predstavljate, da možgane razumemo do te mere, da bi svoje potrošnike in druge deležnike lahko prepričali, da se odločijo za nakup našega izdelka, podprejo našo idejo? O, ja, si, vem, da si in verjamem, da se je na obraz prikradel nasmešek.

KOLUMNA: Kje se ustaviti? Ali pričeti? Nevroznamčenje, odgovornost. V tem sosledju najprej.

KOLUMNA: Kje se ustaviti? Ali pričeti? Nevroznamčenje, odgovornost. V tem sosledju najprej.

Podjetja želijo čim več prodati, posledično seveda temu sledi oglaševanje, odnosi z javnostmi, strateško komuniciranje … Iščemo načine, da izdelke in storitve, ki jih predstavljamo, prikažemo v najboljši možni luči. Iščemo načine, da bi bolje razumeli potrošnika, seveda z namenom, da bo v množici vsega, kar je na voljo na trgovskih policah, izbral prav našega oz. naročnikovega. Iščemo načine, da bi, z namenom večanja dobička, ugotovili, na kakšen način in kje nagovoriti določeno tarčno skupino. Kje je meja dopustnosti in legitimnosti?

KOLUMNA: Umetna inteligenca – sovražnik ali zaveznik?

KOLUMNA: Umetna inteligenca – sovražnik ali zaveznik?

Danes imamo tako na voljo verjetno že na tisoče orodij, ki podpirajo umetno inteligenco in nam olajšajo delo. Seveda smo bili marketingaši tisti prvi, ki smo ta orodja posvojili in si z njimi pomagali pri ustvarjanju raznih scenarijev za snemanja, besedil za družbena omrežja, oblikovanju prvih idej za kreativne kampanje in celo za oblikovanje prezentacij. Z zagotovostjo pa lahko rečemo, da so se dobro uveljavila tudi v ostalih industrijah. Obenem je Open AI jezik prodrl tudi v marksikatero že obstoječo orodje, da bi še pospešil določene koristne ali dobrodošle procese.

Ravno zaradi hitrega razvoja umetne inteligence se je marsikomu porodilo vprašanje: »Ali bo umetna inteligenca nadomestila moje delovno mesto?«. Seveda…

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja