Zadnje čase me vse bolj zanima psihologija na splošno, predvsem psihologija potrošnika. Ko pišem strategije za različne naročnike, se pogosto vprašam, s katerimi problemi se potrošnik sooča in kaj je pravzaprav odločilno, ko se odloča za neko rešitev, pa naj bo to izdelek ali storitev. S podobnimi vprašanji se moja ekipa srečuje na dnevni bazi pri ustvarjanju novih kampanj, sporočil in kreativ. Na kateri poziciji bo imel slogan najboljši učinek, katera barva gumba bo v potrošniku vzbudila željo po kliku, kakšne barve embalaža bo pri potrošniku povzročila potrebo po nakupu, in podobno.
Čeprav nevroznamčenja ne uporabljamo izrecno, sem prepričan, da vsaj dele tega uprabljamo vsi marketingarji pri dnevnih aktivnostih, ko snujemo rešitve za naše naročnike in potrošnike. Že pri snovanju znamke in njene osebnosti se moramo vprašati, kakšne vrednote pravzaprav odstira, da ji bodo sledili tudi potrošniki in se z njo lažje povezali. Tudi to je del nevroznamčenja, čeprav se tega morda ne zavedamo.
Nevroznamčenje ni nov pojem, a tržne znamke ga še vedno ne izkoriščajo v polnosti ali pa ga sploh ne. Logično so v tem najuspešnejši svetovni giganti in predvsem tehnološka podjetja. Težko z enim imenovalcem ocenim, kje tiči razlog, morda predvsem v finančnem zalogaju tudi samih poglobljenih raziskav, vseeno pa nam je na voljo že veliko orodij, s katerimi si lahko pomagamo pri snovanju znamke, njenem (re)pozicioniranju ali oblikovanju kampanje. Vsekakor pa lahko nekaj izvlečemo že iz raziskav drugih znamk.
Coca-Cola je že pred skoraj 15 leti ob lansiranju globalne kampanje v okviru raziskave uporabila MRI in EEG skeniranja aktivnosti možganov pri potrošnikih, ki so gledali njihove oglase. Rezultati so pokazali, da so oglasi v potrošnikih vzbudili pozitivna čustva in povečano naklonjenost znamki, s čimer je ta kampanja znamki uspela še povečati uspešnost na svetovnem trgu pijač. Tudi Pepsi je leto kasneje opravil raziskavo in primerjal odzive možganov ljudi, ki so pili Pepsi in Coca Colo. Rezultati so pokazali, da so pri pivcih Pepsija zaznali višje stopnje aktivnosti v možganskih centrih za užitek, iz česar so izpeljali kampanjo s sloganom »the choice of a new generation.«
Listanje revije je mogoče le za naročnike na digitalno obliko revije Super Znamka.
Že imate račun? Prijavite se.
Še niste registrirani uporabnik? Preverite naročnine.
Samo za naročnike Listanje revije je mogoče le za naročnike na digitalno obliko revije Super Znamka. Že imate račun? Prijavite se. Še niste registrirani uporabnik? Preverite naročnine.
Samo za naročnike Listanje revije je mogoče le za naročnike na digitalno obliko revije Super Znamka. Že imate račun? Prijavite se. Še niste registrirani uporabnik? Preverite naročnine.
Samo za naročnike Listanje revije je mogoče le za naročnike na digitalno obliko revije Super Znamka. Že imate račun? Prijavite se. Še niste registrirani uporabnik? Preverite naročnine.
Samo za naročnike Listanje revije je mogoče le za naročnike na digitalno obliko revije Super Znamka. Že imate račun? Prijavite se. Še niste registrirani uporabnik? Preverite naročnine.
Samo za naročnike Listanje revije je mogoče le za naročnike na digitalno obliko revije Super Znamka. Že imate račun? Prijavite se. Še niste registrirani uporabnik? Preverite naročnine.
Samo za naročnike Listanje revije je mogoče le za naročnike na digitalno obliko revije Super Znamka. Že imate račun? Prijavite se. Še niste registrirani uporabnik? Preverite naročnine.
Prijavite se na novice
Postanite član Kluba Super Znamka in prejemajte zanimive vsebine.
