KOLUMNA: Začelo je brbotati. Končno bomo imeli čas za kreativnost.

Aktualno, Kolumne, Prispevki

📅 17.02.2024

Nikoli nisem bila early adopter (prva med prvimi), tehnologije sem vedno gledala bolj od daleč. In, ko so že vsi imeli prenosne telefone, sem se končno vdala tudi jaz. In še to le zato, ker sem ga dobila kot darilo. A, ko se je zgodil ChatGPT, sem vedela, da je to val, na katerega bom skočila tudi sama. Na nek način sem bila že pripravljena, saj sem se lani septembra, le dobra dva meseca pred velikim vstopom ChatGPT-ja, o tem pogovarjala z Boštjanom Špetičem iz Zemante oz. zdaj Outbraina, ki mi je v skoraj triurnem intervjuju strastno govoril o raziskovanju generativnih nevronskih mrež in umetni inteligenci ter, kaj vse nas čaka. Seveda takrat nisem razumela, o čem zares govori, ampak postala sem bolj pozorna na dogajanje. Začelo je brbotati in v zraku si lahko vohal, da se nekaj pripravlja. Jemljimo tehnologijo kot orodje, ne kot cilj.

V zadnjih mesecih je zanimivo opazovati odzive ljudi na novo tehnologijo in orodja. Velikokrat je prisoten strah, a se obenem zavedamo, da nam lahko olajša delo. Bojimo se ga iz različnih razlogov, skrivamo se sicer za bojaznijo, da bo tehnologija prevladala nad človekom, v resnici pa nas je kratkoročno strah, da kmalu ne bomo več potrebni. Ja, dejstvo je, da bo umetna inteligenca nadomestila marsikatero opravilo. A je lahko še kaj lepšega? Če jemljemo tehnologijo kot orodje, ki nam lahko pomaga, nadomesti rutinska, ponavljajoča opravila, nam prihrani ure in ure razmišljanja, brskanja, raziskovanja … sprejmimo pomoč za večjo učinkovitost in boljši rezultat. Mi pa bomo imeli zaradi tega več časa. Da začnemo razmišljati o pomembnih stvareh. Da se naučimo novih veščin in gremo ven iz rutine. Da raziskujemo svoje meje. Končno bomo imeli čas za kreativnost. Mogoče bo to pospešek za 4-dnevni delovnik? Zagotovo bo prihod umetne inteligence pospešil novi trend, ko se bomo morali od-učiti (un-learning) vsega, kar smo vedeli do zdaj, in se naučiti na novo (re-learning).

Drugi tip odziva je navdušenje. Tega je v marketinškem okolju mnogo več kot strahu in večina sprejema sodobna orodja, podprta z umetno inteligenco, z odprtimi rokami. Boštjan Špetič je opozoril tudi, da “ti da dobra tehnologija na začetku občutek čarobnosti, a ta traja samo toliko časa, dokler ne postane tehnika.” Zaenkrat smo še v fazi čarobnih občutkov, ko se dogajajo fascinantne stvari, ki jih ne razumemo. Znanstvenik dr. Blaž Zupan, med drugim raziskovalec strojnega učenja in umetne inteligence na Fakulteti za računalništvo in informatiko, je na enem od naših zadnjih dogodkov poudaril, da je ChatGPT presenetil vse, tudi ustvarjalce. In, da v resnici nihče ne razume, zakaj GPT tehnologija tako dobro deluje. Razsežnosti, ki se še napovedujejo, so izven meja našega razumevanja.

To so dobre novice. Ampak …

Čaka nas težka pot do regulacije industrije.

Čaka nas težka pot do regulacije industrije. Varstvo osebnih podatkov in avtorske pravice sta samo dve dimenziji, ki sta najbolj očitni in v tem trenutku nihče nima odgovora na te izzive.

Rešiti je potrebno kup etičnih vprašanj. Od pristranskosti algoritmov do tega, kdo bo prevzemal odgovornost za output, ki ga bo ustvarjala UI. V že tako ranljivem družbenem okolju je enostavnost ustvarjanja in širjenja lažnih informacij kot tempirana bomba. Zelo malo govorimo o vplivu umetne inteligence na okolje. Naprave, ki poganjajo umetno inteligenco, porabijo že dvomestni delež svetovne električne energije.

Izzivov je nešteto in jaz v tem trenutku stavim na odgovornost in sposobnost kritičnega razmišljanja.

Odgovornost je vrednota, ki nas usmerja, da delamo dobro in ustvarjamo pozitivne spremembe ter nas spodbuja k večji empatiji. Ena od večjih odgovornosti, ki je pred nami, je odgovornost do marketinške stroke, saj se nam bodo v naslednjih letih zgodili tektonski premiki. Pa vendar je potrebno tehnologije in UI danes sprejeti v svoje delo in se vprašati, kako nam lahko poenostavi, oplemeniti, nadgradi delo in procese. In se ob tem na novo definirati. UI ne bo (popolnoma) nadomestila človeka, bo pa nadomestila človeka, ki ne bo obvladal sodobne tehnologije.

Najbolj ključno pa se mi zdi kritično razmišljanje. To je današnja super moč. Biti bomo morali mnogo bolj kritični, dvomiti in se spraševati o resničnosti ter zanesljivosti informacij. Pomemben bo poglobljen razmislek pri konzumiranju informacij. Ključno bo vprašanje – ali je to vse res?

Na koncu pa bodo največjo razliko, ki nas bo ločila od umetne inteligence, naredili odnosi. Odnosi ustvarjajo okolje, kjer se ljudje dobro počutimo. In to zmoremo ustvariti le ljudje.

Ostale kolumne

KOLUMNA: Čustva in Romantika v marketingu: Ključ do Src in Znamk

KOLUMNA: Čustva in Romantika v marketingu: Ključ do Src in Znamk

V marketingu in oglaševanju se romantične tehnike vedno bolj uporabljajo kot orodje za pritegovanje pozornosti potrošnikov. Ta pristop ne le trka na vrata naših čustev, ampak išče pot do našega poistovetenja s sentimentalnimi temami, ki odmevajo v naših srcih. Toda…Je romantika vedno zmagovalna formula?

KOLUMNA: Romantizem v oglaševanju znamkinih zgodb

KOLUMNA: Romantizem v oglaševanju znamkinih zgodb

Romantizem je evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo. FRAN ga definira kot odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost.

Romantika je bila do neke mere odziv na razsvetljenstvo in racionalizem. Poudarjala je čustveno, individualno, subjektivno, iracionalno, domiselno, spontano.

Kaj pa ima romantizem z oglaševanjem?

KOLUMNA: Kaj so o 2024 rekli naši »jaga baba« pogovori

KOLUMNA: Kaj so o 2024 rekli naši »jaga baba« pogovori

Čas zadnjih nekaj tednov je bil zame osebno zanimiv, ker podjetja, organizacije in skupine – tako kot vsako leto – organizirajo bistveno več dogodkov kot katerikoli drugi mesec v letu. Čas je za druženje, stiske rok in dokazovanje, kdo je v večji stiski s časom, je pa to tudi čas za zanimive pogovore. Med vsemi dialogi in monologi pa nekateri ostanejo v spominu, ker smo s sogovorniki razvijali zanimive teze, med katerimi smo se dotikali tudi trendov in 2024. »Jaga baba« pogovori smo jim rekli…

KOLUMNA: ROM-KOM-KOM, ŠE NE GREMO DOMOV

KOLUMNA: ROM-KOM-KOM, ŠE NE GREMO DOMOV

V svetu, ki temelji na podatkih in ponuja možnost merjenja vsega, je ideja še vedno kralj. V vse bolj razdrobljeni komunikacijski pokrajini, v kateri blagovne znamke vse težje izplavajo iz komunikacijskih poplav, bodo velike ideje postale pomembnejše kot kadarkoli prej.

KOLUMNA: Romantika – da, a ne za vsako ceno

KOLUMNA: Romantika – da, a ne za vsako ceno

Romantika zagotovo pritegne. Ampak kakšen smisel ima romantika v znamčenju, če ni del identitete znamke in podjetja? Se romantični TV oglas sklada z vrednotami podjetja? Se zaposleni z njim poenotijo ali zgolj zavijejo z očmi, češ, »šefi spet prodajajo pravljice«? In kako se počutijo kupci, ko zaznajo to vrzel? Samorefleksija in preizpraševanje sta v iskanju srčike same ter identitete podjetja še kako na mestu in naj ne bosta nikoli odveč. Tudi takrat, ko se v lovljenju rokov za kampanjo zdi, da ni časa za praktično nič. Ravno takrat je morda pravi trenutek da stopimo korak nazaj, umirimo žogico, zadihamo in resno premislimo o koreninah identitete znamke.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja