KOLUMNA: Začelo je brbotati. Končno bomo imeli čas za kreativnost.

Aktualno, Kolumne, Prispevki

📅 17.02.2024

Nikoli nisem bila early adopter (prva med prvimi), tehnologije sem vedno gledala bolj od daleč. In, ko so že vsi imeli prenosne telefone, sem se končno vdala tudi jaz. In še to le zato, ker sem ga dobila kot darilo. A, ko se je zgodil ChatGPT, sem vedela, da je to val, na katerega bom skočila tudi sama. Na nek način sem bila že pripravljena, saj sem se lani septembra, le dobra dva meseca pred velikim vstopom ChatGPT-ja, o tem pogovarjala z Boštjanom Špetičem iz Zemante oz. zdaj Outbraina, ki mi je v skoraj triurnem intervjuju strastno govoril o raziskovanju generativnih nevronskih mrež in umetni inteligenci ter, kaj vse nas čaka. Seveda takrat nisem razumela, o čem zares govori, ampak postala sem bolj pozorna na dogajanje. Začelo je brbotati in v zraku si lahko vohal, da se nekaj pripravlja. Jemljimo tehnologijo kot orodje, ne kot cilj.

V zadnjih mesecih je zanimivo opazovati odzive ljudi na novo tehnologijo in orodja. Velikokrat je prisoten strah, a se obenem zavedamo, da nam lahko olajša delo. Bojimo se ga iz različnih razlogov, skrivamo se sicer za bojaznijo, da bo tehnologija prevladala nad človekom, v resnici pa nas je kratkoročno strah, da kmalu ne bomo več potrebni. Ja, dejstvo je, da bo umetna inteligenca nadomestila marsikatero opravilo. A je lahko še kaj lepšega? Če jemljemo tehnologijo kot orodje, ki nam lahko pomaga, nadomesti rutinska, ponavljajoča opravila, nam prihrani ure in ure razmišljanja, brskanja, raziskovanja … sprejmimo pomoč za večjo učinkovitost in boljši rezultat. Mi pa bomo imeli zaradi tega več časa. Da začnemo razmišljati o pomembnih stvareh. Da se naučimo novih veščin in gremo ven iz rutine. Da raziskujemo svoje meje. Končno bomo imeli čas za kreativnost. Mogoče bo to pospešek za 4-dnevni delovnik? Zagotovo bo prihod umetne inteligence pospešil novi trend, ko se bomo morali od-učiti (un-learning) vsega, kar smo vedeli do zdaj, in se naučiti na novo (re-learning).

Drugi tip odziva je navdušenje. Tega je v marketinškem okolju mnogo več kot strahu in večina sprejema sodobna orodja, podprta z umetno inteligenco, z odprtimi rokami. Boštjan Špetič je opozoril tudi, da “ti da dobra tehnologija na začetku občutek čarobnosti, a ta traja samo toliko časa, dokler ne postane tehnika.” Zaenkrat smo še v fazi čarobnih občutkov, ko se dogajajo fascinantne stvari, ki jih ne razumemo. Znanstvenik dr. Blaž Zupan, med drugim raziskovalec strojnega učenja in umetne inteligence na Fakulteti za računalništvo in informatiko, je na enem od naših zadnjih dogodkov poudaril, da je ChatGPT presenetil vse, tudi ustvarjalce. In, da v resnici nihče ne razume, zakaj GPT tehnologija tako dobro deluje. Razsežnosti, ki se še napovedujejo, so izven meja našega razumevanja.

To so dobre novice. Ampak …

Čaka nas težka pot do regulacije industrije.

Čaka nas težka pot do regulacije industrije. Varstvo osebnih podatkov in avtorske pravice sta samo dve dimenziji, ki sta najbolj očitni in v tem trenutku nihče nima odgovora na te izzive.

Rešiti je potrebno kup etičnih vprašanj. Od pristranskosti algoritmov do tega, kdo bo prevzemal odgovornost za output, ki ga bo ustvarjala UI. V že tako ranljivem družbenem okolju je enostavnost ustvarjanja in širjenja lažnih informacij kot tempirana bomba. Zelo malo govorimo o vplivu umetne inteligence na okolje. Naprave, ki poganjajo umetno inteligenco, porabijo že dvomestni delež svetovne električne energije.

Izzivov je nešteto in jaz v tem trenutku stavim na odgovornost in sposobnost kritičnega razmišljanja.

Odgovornost je vrednota, ki nas usmerja, da delamo dobro in ustvarjamo pozitivne spremembe ter nas spodbuja k večji empatiji. Ena od večjih odgovornosti, ki je pred nami, je odgovornost do marketinške stroke, saj se nam bodo v naslednjih letih zgodili tektonski premiki. Pa vendar je potrebno tehnologije in UI danes sprejeti v svoje delo in se vprašati, kako nam lahko poenostavi, oplemeniti, nadgradi delo in procese. In se ob tem na novo definirati. UI ne bo (popolnoma) nadomestila človeka, bo pa nadomestila človeka, ki ne bo obvladal sodobne tehnologije.

Najbolj ključno pa se mi zdi kritično razmišljanje. To je današnja super moč. Biti bomo morali mnogo bolj kritični, dvomiti in se spraševati o resničnosti ter zanesljivosti informacij. Pomemben bo poglobljen razmislek pri konzumiranju informacij. Ključno bo vprašanje – ali je to vse res?

Na koncu pa bodo največjo razliko, ki nas bo ločila od umetne inteligence, naredili odnosi. Odnosi ustvarjajo okolje, kjer se ljudje dobro počutimo. In to zmoremo ustvariti le ljudje.

Ostale kolumne

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

Pod besedno zvezo arhitektura znamke si predstavljam izredno široko področje, ki seveda vključuje pester nabor dejavnikov: od dolgoročne vizije znamke, strateškega pozicioniranja glede na potrošnike, ekipe, ki diha z znamko, do znanja in denarja, ki so na voljo pri ustvarjanju določene znamke. Predvsem je to dolgoročen proces, hkrati pa ne smemo pozabiti, da zaradi nešteto dejavnikov večina znamk potrebuje unikatni prostor, unikatno arhitekturo. Žal velikokrat pri arhitekturi znamk pozabimo na te dejavnike in na dejstvo, da ustvarjanje potrebuje svoj čas, tako pri ustvarjalcih kot potrošnikih. V tem svetu se instantne rešitve pač ne obnesejo.  

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

Brez česa ne gre…
Glede na to, da je digitalnih orodij za ustvarjanje digitalne znamke res veliko, se najprej ustavimo pri osnovah. Težko je reči, kaj vse zares potrebujete za digitalno znamčenje, je pa jasno, brez česa ne morete. Interaktivnosti! Graditi znamko na interaktivnem mediju brez interaktivnosti je, kot da bi na radiu predvajali TV oglase. Nekaj je, a ni prav učinkovito.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

Ste pomislili, da so vaši zaposleni najpomembnejši del  vašega digitalnega znamčenja? Samo pomislite, koliko elektronskih sporočil gre na dnevni bazi iz vaše hiše in koliko ljudi bere vaše podpise ali pa njihove vsebine na LinkedInu.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

Zakaj ne krilatica digitalno znamčenje? Ker je cilj znamčenja vedno približati znamko ljudem, ki smo analogna bitja. Tako pri znamčenju ne sme iti za približanje znamke novim okoljem, temveč načinom, kako človek ta nova okolja uporablja.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

Kje smo prisotni, zakaj smo prisotni, kako smo prisotni, od kdaj smo prisotni z znamko v digitalnem svetu, in še kaj v tej smeri, so pomembna vprašanja. Seveda se izhodiščno vprašanje nanaša na kanale družbenih medijev, ki jih v svojem zasebnem ali poslovnem življenju uporabljamo kot spremljevalci ali ustvarjalci.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja