KOLUMNA: Ines Markovčič, urednica
Več ranljivosti in prostovoljnega tveganja
Digitalni prostor že lep čas ni več vesolje pri doseganju zastavljenih ciljev v svetu znamčenja. Tudi končno bistvo ni v briljiranju digitalnih nastopov v t. i. digitalni dobi in dohajanju digitalne revolucije. Briljiranje in dohajanje je samo sestavni del zgodbe ob spreminjajočem se vedenju potrošnikov kot posledica digitalizacije – pametni telefoni, spletni nakupi, družbena omrežja itd. Res je, da so se naša potrošniška vedenja, če samo pogledamo zadnje desetletje, drastično spremenila, toda srž, tj. človeška ranljivost, ostaja še vedno ista. Dobro znamčenje, tudi v digitalnem svetu, primarno gradimo na tem parametru.
Ranljivost je v medsebojnih odnosih ključna. Ne glede na to, o kateri vrsta odnosa govorimo, ter v katerem prostoru se ta odnos realizira, afirmira. Tudi digitalni prostori lahko spodbujajo tesnejše, globlje vezi, ali pa obratno; podirajo zidove – s ponesrečeno ali napačno komunikacijo. Teoretiki psihologije ranljivost razčlenjujejo v še enem temeljnem konceptu: tveganje.
Ustanoviteljica »The Narrative Method« ter zakonska in družinska terapevtka, Shari Foos, operacionalizira ranljivost v kontekstu prostovoljnega tveganja, ko oseba razkrije svoja čustva in slabosti. Prav ta čustvena odprtost in razkrivanje sta temeljna procesa, ki utirata pot vsem obstoječim in bodočim odnosom, obenem pa odpirata okvir za preteklo (samo)analizo. Če se sedaj navežem na digitalni svet znamčenja: le z odprto, avtentično komunikacijo, ki odpira prostor ranljivosti in tveganja, je mogoče pustiti bolj impresivne odtise, ki ostanejo, prepričajo, pritegnejo ter pripeljejo h končni (želeni) usodi.
V digitalnih nastopih je vsekakor potrebno in smiselno razmišljati s tehnologijo, napredno tehnologijo, a se obenem znati postavljati nad njo pri reprezentacijah in polarizacijah čistih esenc. Sicer obstaneš v kotu digitalne reprezentacije, ki skuša biti transparentna, a to ni.
Se lahko naučimo biti bolj ranljivi? Se lahko znamke naučijo biti bolj ranljive? Bolj na mestu je vprašanje, kaj tvegamo, če se ne odpremo tistim, ki so nam najbližji, oz. si želimo, da bi nam bili blizu. Nianse občutkov so tiste, ki vplivajo na boljše ali slabše zgodbe. Boljše ali slabše usode. Boljše ali slabše izide.
Burek Olimpija vsakič znova razveseljuje in razsvetljuje z domiselnimi objavami na družbenih omrežjih, ki presegajo klasični okvir promocije z interakcijo.
Močne znamke, všečne ali manj všečne, vse temeljijo na dobrem domišljijskem piedestalu.
Na prvi pogled se zdi, da nam tehnologija omogoča skoraj vse, kar si lahko zamislimo. Ampak iskreno, kje je meja? Kdaj digitalna orodja res delajo v našo korist in kdaj postanejo bremena, ki nam škodijo?
Moč znamke se odraža tudi v njeni zgodbi. Zgodba ima »svoj draž«, se prične misel v obsežnem delu avtorja, predavatelja, podjetnika, komunikologa, pisca in umetnika, dr. Andreja Pompeta. Namen zgodbe, kot pojasnuje pisec knjige, »ni v tem, da daje namige, kako razmišljati, temveč kako misliti«.
Skrivnost je v tisočih drobnih mehurčkov. Prav teh mehurčkov naj bi imela znamka Schweppes več na steklenico kot katera koli druga znamka. Čudovita izkušnja pitja, ki jo zvočno reprezentirajo sodobne oglaševalske kampanje te znamke, je razlog, zaradi katerih Schweppes ostaja prepoznaven po svojem značilen zvoku, ki ostane. Sch …
Sarajevski filmski festival je eden največjih in najpomembnejših filmskih festivalov v Evropi. Ustanovljen je bil leta 1995 in od takrat vsako leto v prestolnico Bosne in Hercegovine pripelje mednarodne in lokalne zvezdnike filmske industrije ter prikazuje široko paleto svetovnih celovečernih in kratkih filmov.
Prijavite se na novice
Postanite član Kluba Super Znamka in prejemajte zanimive vsebine.
