Kaj imamo skupnega s klanom Kardashian, D. Trumpom in J. Bezosom?

Aktualno, Kolumne

Alenka Vidic Praprotnik, direktorica komunikacijske skupine “o28" in strateška komunikatorka
📅 13.07.2021

Recimo, da razen klasičnih človeških značilnosti, kot sta dve nogi, glava na vratu, dve roki, nos in usta, na prvi pogled ne bi rekli, da bi lahko našli skupne točke. Vendar imamo tako mi kot oni osebno znamko.  Ja, vsak od nas jo ima in ne, ni rezervirana zgolj za slavne osebe. Ampak glede na to, da smo vsi na svoj način zaljubljeni v znamke in v umetnost oblikovanja različnih zgodb, to dejstvo o osebnih znamkah tudi poznamo. So pa slednje zanimiva specifika. Mnogokrat jih namreč povezujemo z zvezdami iz filmskega, glasbenega ali umetniškega sveta in tudi politike mečemo v ta koš, a si glede tega ne belimo svoje glave za denimo vse nas iz poslovnega sveta. Vendar so naše osebne znamke pomembne tako za podjetje in posel, ki ga pomagamo tvoriti s premišljenimi in začrtanimi marketinškimi strategijami. Smo gradnik, ki ga ne smemo zanemariti.

Zanimiv mi je fenomen, da še vedno redno naletim na rahlo negativen odnos do strateškega pristopa k osebnemu znamčenju. Zakaj? Ker imajo mnogi osebno znamčenje še vedno popredalčkano pod »samo-promocijo«, kar razumejo kot nekaj »neprimernega«, saj naj bi pomagalo samo posamezniku in njegovi osebni koristi. Vendar obstaja še drug vidik – vidik, o katerem bomo govorili tudi danes, in sicer znamka vodilnih in drugih talentiranih posameznikov ima neposreden vpliv na uspeh organizacije. Pomislite denimo na pokojnega Steva Jobsa – on je bil tisti, ki je dal (in dosledno delal korake v tej smeri) obljubo, da bodo kupci z nakupom Applovih izdelkov dobili vrhunski izdelek. On je bil tudi tisti, ki je znal na trgu ustvariti takšno navdušeno pričakovanje, ki je ljudi za več ur postavilo v vrste pred trgovino. Ko je 24. avgusta 2011 Jobs napovedal svoj odstop z mesta generalnega direktorja, so delnice Appla tistega dne padle za skoraj 3 odstotke, kar je enako približno 10 milijardam dolarjev vrednosti podjetja. Zakaj? Krivo je bilo pomanjkanje zaupanja, da bo Apple nadaljeval enako uspešno kot pod Jobsovim vodstvom. Percepcija je vse: kaj ljudje mislijo in čutijo o voditeljih, to je pomembnejše od dejstev, resnice ali resničnosti (pa če nam je to všeč ali ne).

Mednarodno okolje se že desetletja strinja, da so dnevi, ko smo skrbeli samo za znamčenje korporacije, organizacije, produkta ali storitve, mimo. Ne glede na velikost podjetja, je skrbno oblikovanje in upravljanje s svojo osebno znamko danes za nas pomembno prav tako kot za Kim, Donalda ali Jeffa. Kaj je dodana vrednost? Osebna znamka je dobra za posel, saj pomembno vpliva na ugled in percepcijo podjetja. Ja, naši deležniki, trg, kupci, stranke, klienti želijo slišati, kaj imamo za povedati. Želijo potrditev, da zaupajo pravi organizaciji, pravemu podjetju, ki proizvaja pravi produkt oziroma jim ponuja pravo storitev in za to dostavi tudi družbeni dokaz. Mnogi vodilni posamezniki so zadovoljni s svojo nestrukturirano podobo, vsaj dokler ta ni negativna. Vendar ima ta pogled, ta logika, pomanjkljivost: preprosto odvzamemo, skrijemo in ne, ne izkoristimo ene od možnosti za rast. Seveda je svojo znamko in znamko podjetja težko zgraditi simultano brez preseganja in zasenčenja, vendar je na to pot vredno stopiti.

Tudi raziskave (npr. Marsteller, B. 2004) so pri tem zelo jasne: 95 % vprašanih se je strinjalo, da je ugled direktorja odločilni faktor pri tem, ali bodo deležniki vložili denar v podjetje; 93 % vprašanih se je strinjalo, da je ugled direktorja odločilni faktor pri tem, ali bodo podjetje priporočili za nakup ali ne; 92 % vprašanih se je strinjalo, da je ugled direktorja odločilni faktor pri tem, ali bodo ohranili zaupanje, ko cena delnice pada oziroma stagnira; 88 % vprašanih se je strinjalo, da je ugled direktorja odločilni faktor pri tem, ali bodo priporočili podjetje kot dobrega zaposlovalca. Obrazi podjetja pa niso samo direktorji; so vsi, na katerih gradimo osebno znamko.

* Burson Marsteller (2004)

Ostale kolumne

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

Ideologija, poslanstvo, vizija znamke … vse to se izraža skozi diskurz ubesedenega, vizualiziranega, ozvočenega, animiranega. Sleherna takšna reprezentacija odseva družbeno-kulturni imperativ znamke. Ne gre le za reprezentacijo znamkine sporočilnosti, ampak je najprej znamkina sporočilnost tudi posledica njene arhitekture in organigrama znotraj podjetja. Znamkin jezik je del družbe, organizacije, podjetja, v okviru katerega deluje, in ne nekaj družbeno, kulturno ali poslovno ločenega.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

Pod besedno zvezo arhitektura znamke si predstavljam izredno široko področje, ki seveda vključuje pester nabor dejavnikov: od dolgoročne vizije znamke, strateškega pozicioniranja glede na potrošnike, ekipe, ki diha z znamko, do znanja in denarja, ki so na voljo pri ustvarjanju določene znamke. Predvsem je to dolgoročen proces, hkrati pa ne smemo pozabiti, da zaradi nešteto dejavnikov večina znamk potrebuje unikatni prostor, unikatno arhitekturo. Žal velikokrat pri arhitekturi znamk pozabimo na te dejavnike in na dejstvo, da ustvarjanje potrebuje svoj čas, tako pri ustvarjalcih kot potrošnikih. V tem svetu se instantne rešitve pač ne obnesejo.  

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

Brez česa ne gre…
Glede na to, da je digitalnih orodij za ustvarjanje digitalne znamke res veliko, se najprej ustavimo pri osnovah. Težko je reči, kaj vse zares potrebujete za digitalno znamčenje, je pa jasno, brez česa ne morete. Interaktivnosti! Graditi znamko na interaktivnem mediju brez interaktivnosti je, kot da bi na radiu predvajali TV oglase. Nekaj je, a ni prav učinkovito.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

Ste pomislili, da so vaši zaposleni najpomembnejši del  vašega digitalnega znamčenja? Samo pomislite, koliko elektronskih sporočil gre na dnevni bazi iz vaše hiše in koliko ljudi bere vaše podpise ali pa njihove vsebine na LinkedInu.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

Zakaj ne krilatica digitalno znamčenje? Ker je cilj znamčenja vedno približati znamko ljudem, ki smo analogna bitja. Tako pri znamčenju ne sme iti za približanje znamke novim okoljem, temveč načinom, kako človek ta nova okolja uporablja.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

Kje smo prisotni, zakaj smo prisotni, kako smo prisotni, od kdaj smo prisotni z znamko v digitalnem svetu, in še kaj v tej smeri, so pomembna vprašanja. Seveda se izhodiščno vprašanje nanaša na kanale družbenih medijev, ki jih v svojem zasebnem ali poslovnem življenju uporabljamo kot spremljevalci ali ustvarjalci.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja