Pomen znamk za krožno gospodarstvo se že vsaj desetletje postavlja ob bok tradicionalni linearni ekonomiji obsega, v ospredju katere je model proizvedi, konzumiraj, zavrži. In tako ponovno in spet. Okoljska in družbena odgovornost sta danes piedestala krožnega gospodarstva in za same znamke ter procese znamčenja je nadvse pomembno, da reflektirajo prav te imperative. Čeprav krožno gospodarstvo odpira mnoge izzive za že ustaljene modele poslovanja, obenem tudi pušča prosto pot priložnostim in morda tudi pionirskim vložkom, ki na koncu celo premagajo vedno višje stroške in obsege produkcije.
Znamčenje za sedanjost in prihodnost je v idiosinkratičnih elementih slehernika. Če se referiram na Margaret Mead, splošne in posamične oblike človeškega zorenja se znotraj skupne družbene tradicije povezujejo tako, da se določena pravila odražajo v obnašanju vseh pripadnikov te kulture, kar lahko označimo kot kulturno pravi karakter. Šele preko kulturnih vzorcev postanemo »kulturna bitja bitja določene kulture«. V tem je tudi ves čar sodobnih in bodočih dobrih zgodb znamk: ko uporabniki znamk postanejo uporabniki določene znamke. Oblike kolektivnega, potrošniškega oz. uporabniškega zorenja pa so tiste, ki reflektirajo obnašanje vseh pripadnikov posamezne znamke. Ideologija in kultura sta tako močno vpeti v znamkin karakter.
Tako vzpostavljena obnašanja se skozi čas in razvoj spreminjajo. Nasploh je danes »poziv za oblikovanje nove družbe«, če si izposodim izraz pri Frommu, v vzbujanju novih potreb kot posledica stanja nemirnosti, napetosti, vznemirjenosti in občutkov ogroženosti (zeleni planet). Ravno te tenzije prispevajo k razvoju teženj po stabilizaciji in krepitvi karakterjev tistih znamk, ki se aktivno prilagajajo spremembam okolja, družbe in tehnologije.
Vabljeni k razmislekom o krožnem gospodarstvu in krožnosti znamk z osrednjimi prispevki v tretji številki revije Super Znamka: Krožnost znamk.
0 komentarjev