Kolumna – Alenka Vidic: Voditelj, zgodba in jezik so stekli po prašni poljski poti, Alenka Vidic

Aktualno, Kolumne

KOLUMNA: ALENKA VIDIC. »Zeleno, ki te ljubim zeleno.«
📅 29.09.2022

Voditelj, zgodba in jezik so stekli po prašni poljski poti 

Alenka Vidic Praprotnik, direktorica komunikacijske skupine »o28« in strateška komunikatorka

Voditelji delajo, odločajo in komunicirajo. Skozi besede in dejanja vodijo, pri besedah pa se mnogokrat zatakne. Pravi voditelji morajo namreč pripovedovati zgodbe. Ampak hej: kako? Pripovedovanje zgodb je v podjetju in organizacijah mnogokrat jeziček na tehtnici: ali bo neka pobuda ugledala luč sveta ali pa jo bodo pokopali še preden bi zajela prvi dih. Slabo pripovedovanje zgodb bo umorila še tako dobro idejo, močna sposobnost pripovedovanja pa bo pridobila zaupanje in podporo ljudi. In to ne glede na industrijo, v kateri deluje podjetje, ne glede na organizacijo. Jeff Bezos je nekoč dejal, da imamo lahko še tako dobro tehnologijo, še tako odličen poslovni model, vendar če zgodba ne stoji, to ne bo pomembno. Nihče nas ne bo poslušal in nam sledil. 

Vendar je pripovedovanje zgodb za mnoge zapletena kompetenca. Nekateri se nam zdijo, kot da jim je sposobnost pripovedovanja položena v zibelko, medtem ko se moramo drugi okoli tega bistveno bolj potruditi. Pa je to res DNK? Poglejmo Elona Muska. Ali je dober govorec? Niti ne, še posebej, če ga postavimo ob bok denimo Stevu Jobsu, ki je znal vrhunsko oddelati svojo vlogo prepričevanja, pripovedovanja, navduševanja. Musk se pri svojih nastopih bistveno več zaustavlja, bistveno več jecljanja bomo našli. Ampak to ga ni zaustavilo, našel je svoj »zakaj« in oblikoval zgodbo, ki mu je pomagala, da je zgradil imperij. In pri tem ni bil kompleksen, čeprav so bile ideje zelo futuristične in kompleksne. Začel je z osredotočenostjo na okolje, uspelo mu je ustvariti električni avto, ki je lep, simbol bogastva in hkrati simbol okoljske osveščenosti. Razlog, zakaj ljudje kupujejo avtomobile znamke Tesla, ni zaradi Elona, čeprav ima zanimivo osebno zgodovino, ampak je ljudem dal zgodbo, ki jo želijo o sebi pripovedovati naprej. Zgodba je preprosta: z nakupom avtomobila Tesla ljudem poveš, da si okoljsko osveščen, imaš veliko denarja in dober okus. Tukaj leži njegova genialnost, ki je ni ohranil samo za avtomobile. Tudi solarni paneli Tesla so oblikovno čudoviti in z veseljem jih damo na streho, saj sporočamo, da imamo okus, denar in smo okoljsko osveščeni. 

Kako torej pripovedovati take zgodbe? To, kar je naloga vsakega voditelja. Pripovedovanje zgodb zahteva razumevanje namena zgodbe in ljudi, ki jih želimo prepričati. Ko si enkrat odgovorimo na to dvoje, pa moramo biti zelo pazljivi pri izbiri besed. Tu ne govorimo o visoki literarni rabi jezika, ki ga je seveda pomembno negovati, ampak govorimo o jeziku, ki ga ljudje na drugi strani razumejo. Komunikacija ne sme biti elitistična, ampak funkcionalna, saj je končni cilj komunikacije prepričati ljudi in jezik je tu zgolj samo orodje. Zmaguje demokratični jezik povprečnega človeka in ne retorika v visoki stari grščini. Če hočete doseči ljudi, potem morate znati govoriti njihov jezik in slediti nekaj osnovnim pravilom, med temi sta dve ključni. 

Preprostost je že eno izmed pravil. Ne smemo namreč uporabljati besed, zaradi katerih bi morali ljudje seči po leksikonu, ker jih večina to ne bo naredila. Politiki in gospodarstveniki, ki v svojem govoru uporabljajo besede, ki kažejo na to, da so se šolali v tujini ali dragem MBA, ne bodo dosegli svojega cilja. Še več: raba dolgih in zakompliciranih besed, ko bi zadevo lahko povedali preprosteje, vzbuja dvome. Bolj ko je zadeva preprosta, bolj bo učinkovita. To je enako za politiko in za gospodarstvo. Samo pomislite, kaj si zapomnimo pri oglasih: »Slovenija, moja dežela«, »Cocta, pijača vaše in naše mladosti« in še bi jih lahko našteli.  Preprosta komunikacija, ki si jo lahko zapomni že otrok. Tudi naše dnevno obnašanje je postalo bolj preprosto, vedno bolj zvrnjeno na diskurz enostavnih sms, viber ipd. sporočil: tovrstna komunikacija, oplemenitena s čustvenčki, pa je že tako samoumevna življenjska linija za najstnike. Poglejte nekompleksnost komuniciranja po e-pošti, ki skozi čas prav tako spreminja formo in slog. 

Drugo ključno pravilo pa je povezano s ponavljanjem. Naj ponovim: ponavljanjem. Dober jezik je kot tisti Duracellov zajček. Dokler si javnost ne zapomni sporočila, jim ne smemo postreči z novo zgodbo. Poiskati dober slogan, dobro zgodbo in se potem tega držati, zahteva disciplino. Ponavljanje spravlja ob živce samo pripovedovalca, ljudje pa ga bodo slišali šele, ko bodo zgodbo slišali 100-tič. 

Je vredno nameniti toliko časa za oblikovanje pravih zgodb? Ja. Sem prepričana? Vem. Zakaj? Ker je pripovedovanje zgodb zapisano v naši preteklosti, ker si jih lažje zapomnimo, ker samo na tak način ljudem predstavimo kompleksne vsebine na način, ki jim omogoča, da to vsebino ponotranjijo in prenesejo naprej. Ker bodo tako podprli ideje.  

Ostale kolumne

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

Ideologija, poslanstvo, vizija znamke … vse to se izraža skozi diskurz ubesedenega, vizualiziranega, ozvočenega, animiranega. Sleherna takšna reprezentacija odseva družbeno-kulturni imperativ znamke. Ne gre le za reprezentacijo znamkine sporočilnosti, ampak je najprej znamkina sporočilnost tudi posledica njene arhitekture in organigrama znotraj podjetja. Znamkin jezik je del družbe, organizacije, podjetja, v okviru katerega deluje, in ne nekaj družbeno, kulturno ali poslovno ločenega.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

Pod besedno zvezo arhitektura znamke si predstavljam izredno široko področje, ki seveda vključuje pester nabor dejavnikov: od dolgoročne vizije znamke, strateškega pozicioniranja glede na potrošnike, ekipe, ki diha z znamko, do znanja in denarja, ki so na voljo pri ustvarjanju določene znamke. Predvsem je to dolgoročen proces, hkrati pa ne smemo pozabiti, da zaradi nešteto dejavnikov večina znamk potrebuje unikatni prostor, unikatno arhitekturo. Žal velikokrat pri arhitekturi znamk pozabimo na te dejavnike in na dejstvo, da ustvarjanje potrebuje svoj čas, tako pri ustvarjalcih kot potrošnikih. V tem svetu se instantne rešitve pač ne obnesejo.  

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

Brez česa ne gre…
Glede na to, da je digitalnih orodij za ustvarjanje digitalne znamke res veliko, se najprej ustavimo pri osnovah. Težko je reči, kaj vse zares potrebujete za digitalno znamčenje, je pa jasno, brez česa ne morete. Interaktivnosti! Graditi znamko na interaktivnem mediju brez interaktivnosti je, kot da bi na radiu predvajali TV oglase. Nekaj je, a ni prav učinkovito.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

Ste pomislili, da so vaši zaposleni najpomembnejši del  vašega digitalnega znamčenja? Samo pomislite, koliko elektronskih sporočil gre na dnevni bazi iz vaše hiše in koliko ljudi bere vaše podpise ali pa njihove vsebine na LinkedInu.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

Zakaj ne krilatica digitalno znamčenje? Ker je cilj znamčenja vedno približati znamko ljudem, ki smo analogna bitja. Tako pri znamčenju ne sme iti za približanje znamke novim okoljem, temveč načinom, kako človek ta nova okolja uporablja.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

Kje smo prisotni, zakaj smo prisotni, kako smo prisotni, od kdaj smo prisotni z znamko v digitalnem svetu, in še kaj v tej smeri, so pomembna vprašanja. Seveda se izhodiščno vprašanje nanaša na kanale družbenih medijev, ki jih v svojem zasebnem ali poslovnem življenju uporabljamo kot spremljevalci ali ustvarjalci.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja