OK, digitalni računi so prihodnost, pri marsikomu praktično že sedanjost, osnovne prednosti in koristi poznamo … Mnogokrat pri teh rešitvah izpostavljamo tudi njihove okoljske prednosti. Pa jih razdelajmo nekoliko podrobneje, saj ne gre samo za tisti papir.
Za račune se porabi veliko resursov. Takoj vsi pomislimo na papir, vendar se porabi pri proizvodnji računov tudi veliko nafte in vode. Poleg porabljenih resursov se generira tudi CO2. Ne nazadnje je večina trgovskih računov (rečejo jim tudi paragon računi) premazanih z BPA ali BPS, ker so termični in se na njih s pomočjo termične obdelave “natisne” vsebina. To slednje povzroči plastifikacijo računov in s tem računa ni mogoče reciklirati in postane trajen odpadek (vendar ne v pomenu, da nam koristi za vedno, saj sčasoma zbledi).
Računi so različno veliki, zato se običajno upošteva, da je povprečni račun dolg 20 cm in širok 8 cm. V Sloveniji dnevno davčno potrdimo med 3 in 5 milijonov računov in večina je takih, kot smo opisali. V ta namen se dnevno v povprečju porabi 40 dreves, 67 sodčkov nafte, 42.000 litrov vode in generira se 13 ton CO2. Če povemo drugače, se v Sloveniji vsak dan natisne vsaj 600 kilometrov računov, kar je približno toliko, kot je dolga pot od Hodoša do Pirana in nazaj. Izdajatelji računov imajo različne stroške, saj so odvisni od dejanske dolžine računov, vendar smo od enega večjega trgovca s povprečno dolžino računov neuradno izvedeli, da letno porabi približno 0,5 mio EUR za račune.
Aplikacija noprintZ
Kar se dogaja z okoljem in naravo, je postalo neznosno. Narava nam vrača in nam bo še naprej. Smetišča so polna. Kaj narediti z njimi, nam še ni čisto jasno; na drugi strani so morja polna smeti. Proizvajamo izdelke, ki jih dostikrat niti nihče ne uporabi in končajo v smeteh. Računi so stranski produkt našega življenja in po določenih statistikah 80 % računov, ki jih prejmemo, konča v smeteh. Če pogledamo prejšnje številke, pomeni, da v Sloveniji vsak dan v smeteh konča za 480 kilometrov računov, ki se ne morejo reciklirati.
Računi imajo za potrošnike tudi veliko vrednost. Potrošnik lahko spremlja porabo. Če želi izdelek zamenjati, reklamirati ali ga vrniti zaradi odpoklica, lahko dokaže, kdaj in kje ga je kupil. Ko mora uveljavljati garancijo, potrebuje spet račun (in če je tiskan na termični papir, je velika verjetnost, da je zbledel).
Digitalni računi omogočajo, da potrošnik obdrži vse prednosti tiskanega računa in hkrati to nadgradi z enostavno kategorizacijo porabe, iskanjem računov in ne nazadnje, si v noprintZ lahko vklopi opomnik pred potekom garancije. Vse to naredi z minimalno spremembo svojih navad.
Izdajatelji računov si na drugi strani zmanjšajo stroške poslovanja, poenostavijo komunikacijo s svojimi strankami, in sicer ravno v primeru garancij, zamenjav izdelkov ali odpoklicev. Hkrati lahko z minimalno spremembo svojega poslovanja in minimalnim naporom bistveno pripomorejo k bolj čistemu okolju.
Je pri ocenjevanju odlične uporabniške izkušnje dolgoročna skrb za okolje na listi prvih must-have zapovedi?
Zakaj je nujno oz. dobrodošlo razmišljati, da je sleherna dobra uporabniška izkušnja tista, ki ne samo rešuje funkcionalno vprašanje posameznika, ampak ima posameznik/potrošnik/podjetje s tem tudi občutek, da s tem prispeva k okolju, družbi, je postalo samo po sebi umevno. V zadnjem desetletju je več kot očitno, da je vpliv na okolje, ki ga povzročamo, in na kar nas dejansko opozarjajo znanstveniki že pol stoletja, resničen. Dokler smo na televiziji gledali severne medvede in taljenje ledenikov, se nam je vse zdelo oddaljeno in z drugega sveta. Dandanes pa vsak lahko dnevno opazi naš vpliv povsod, tako v naravi in v morju kot v zraku.
Način, kako lahko to rešimo, je, da se zakonsko predpišejo zahteve oziroma prepovedi. Na primer prepoved uporabe plastičnih slamic, uvedba emisijskih kuponov, obdavčenje glede na onesnaževanje itn. To so različni sistemi, ki se uporabljajo in privedejo do tega, da se ljudje zaradi ekonomskih ali finančnih razlogov prilagodijo in začnejo s proizvodnjo, prodajo ter uporabo drugih materialov (na primer slamice iz bambusa, kovine ali papirja). Zanimiv vpliv ima ESG iniciativa in zahteva, da podjetja poročajo v letnih poročilih, kaj delajo na teh področjih, in s kakšnimi partnerji sodelujejo. To povzroča, da se posredno povečuje razumevanje našega vpliva in postaja okolje ali družba počasi center vseh odločitev.
Ne glede na to, ali gledamo na podjetje ali na posameznike, smo v ozadju vedno ljudje in danes si vse bolj želimo, da bi imeli pozitiven odtis ali da smo brez odtisa, kar je še posebej res za mlajše generacije. To pa je težko, ko pogledamo svoje navade in ugotovimo, kaj bi vse bi morali narediti, da ne bi imeli vpliva na okolje. Zato je nujno, da se uporabniku omogoči, da na čim bolj enostaven način in s čim manj sprememb načina življenja omogoči, da na vsakem koraku tudi nekaj prispeva za okolje. Primer je bilo recimo ločevanje odpadkov, kar je na začetku mogoče povzročilo zmedo, katere smeti kam spadajo. Dandanes pa smo zmedeni, če potujemo v kakšno državo, kjer ne ločujejo odpadkov. Preprosto logično in samoumevno nam je, da se smeti ne mešajo, da bi jih lažje razvrstili in reciklirali
Kako pa je s tovrstnimi praksami v tujini?
Interes uporabnikov je ravno združevanje na enem mestu (računi vseh izdajateljev na enem mestu, garancije, kartice zvestobe), zato tukaj ni smiselna fragmentirana ponudba. Kar je zelo smiselno, je povezovanje ponudnikov oz. aplikacij med seboj (plačila …).
Največ tovrstnih rešitev je razvitih v skandinavskih državah, Južnoafriški republiki in Avstraliji. Tem sledita ZDA in Velika Britacija. Centralna Evropa zaenkrat zaostaja s takšnimi rešitvami, vendar pa se je zadeva premaknila tako daleč, da so se oblikovale delovne skupine, ki bi omogočile univerzalen digitalni format tudi za račune na prodajnih mestih, podobno kot je danes že v Sloveniji eSlog 2.0, ki nudi digitalne račune, naročilnice in dobavnice tudi za poslovanje s partnerji v drugih evropskih državah.
To pomeni, da bo lahko gost iz Nemčije ali pa drugih evropskih držav, ko bo dopustoval v Sloveniji, prejel tudi račun na prodajnem mestu v digitalni obliki. Transparentnost se bo tako še povečala, saj bo račun izpisan v njegovem domačem jeziku.
Načini in primarni motivi za vključitev digitalnega računa so med ponudniki lahko nekoliko različni. Nekateri že sami iščejo rešitve, kako bi strankam izdali račun brezpapirno, tako da se tukaj hitro najdemo; pri tem igra motiv ohranjanja okolja pomembno vlogo. Druge je preprosto navdušila predstavitev rešitve, saj nekatere najbolj pritegne dejstvo, da želijo z digitalnimi računi na blagajnah poenostaviti procese, nadgraditi uporabniško izkušnjo in biti del naprednih in sodobnih rešitev na tem področju.
Izkušnje, pričevanja podjetij, ki že izdajajo digitalne račune
EKOLA: “Da si želim elektronske račune v Ekoli, sem vedela, še preden sem odprla trgovino. Začela sem iskati partnerja, ki bi mi ustvaril aplikacijo, a sem nato dobila sporočilo s strani noprintZa. Bila sem tako navdušena, da sem izbrala Comtron kot blagajno zato, ker so že podpirali uporabo noprintZa. Najbolj me veseli dejstvo, da obstaja aplikacija, ki združuje račune več trgovin in tako ni potrebno imeti ločene aplikacije za vsako trgovino.”
MANA: “Za sistem noprintZ smo se odločili, ker želimo našim strankam nuditi najboljšo uporabniško izkušnjo; hkrati prispevamo k skrbi za naše okolje. S pomočjo digitalnih računov imajo stranke boljši pregled nad svojimi izdatki; ni jim treba hraniti računov, saj jih imajo v primeru menjav vedno pri sebi na svojem telefonu; hkrati porabimo manj papirja in proizvedemo manj odpadkov.”
BIG BANG: “V Big Bangu stremimo k poslovanju, ki je čim bolj prijazno okolju in noprintZ je definitivno ena izmed storitev, ki pripomore k temu. Aplikacija je primerna tudi za shranjevanje garancij, kar je uporabno tako za kupce kot naše prodajalce.”
Izkušnje, pričevanja uporabnikov
Uporabniki se nad aplikacijo navdušujejo, čeprav se jih kar nekaj z njo šele spoznava. Tako kot smo si ljudje zelo različni; tudi med njimi so različni razlogi za navdušenje, od praktičnih razlogov, kjer jim aplikacija nadomesti spremljanje stroškov po raznih tabelah ali pa jih celo spodbudi, da postanejo bolj pozorni na svojo porabo, jim služi kot mesto za shranjevanje računov, ki jih na primer potrebujejo ob garancijah, do okoljskih razlogov, kjer preprosto prepoznavajo aplikacijo kot praktično rešitev, s katero se lahko izognemo trošenju nepotrebnega papirja. Marsikdo pa za noprintZ aplikacijo preprosto pravi, da je “super”, “kul”, ker ima rad novosti in mu je všeč tehnološki premik; všeč mu je, da trgovec izda račun neposredno v aplikacijo. Res pa je, da si uporabniki želijo še več trgovcev, ki bi uporabljali aplikacijo.
0 komentarjev