KOLUMNA: Umetna inteligenca – sovražnik ali zaveznik?

Aktualno, Kolumne, Prispevki

📅 16.02.2024

V zadnjih mesecih sem priča pravi revoluciji umetne inteligence. Čeprav so se prvi zametki umetne inteligence pojavili že v 40. letih 20. stoletja (da, prav ste prebrali) in so jo sprva uporabljala le visoko tehnološka podjetja, se o njej ni prav veliko govorilo do skoraj lanskega leta, ko je svet preplavila prava evforija.

Predhodnik Chat-a GPT, ki je za marsikoga postal nepogrešljiv pomočnik, je sicer luč sveta ugledal že maja leta 2020, ob lansiranju GPT-3. Da nas čaka nova revolucija, smo lahko hitro sklepali že po aktivaciji prve verzije Chat GPT-ja, novembra lani, ko je manj kot v tednu dni dosegel več kot milijon uporabnikov. Za primerjavo, Spotify je za to številko potreboval 5 mesecev, Netflix pa kar 3 leta in pol. Chat GPT je imel po treh mesecih že več kot 100 milijonov uporabnikov.

Od te točke dalje se je začelo vse odvijati s svetlobno hitrostjo, hitro smo dobili različico Chat GPT-4, ki je neizmerno bolj sposobna od svojega predhodnika, hkrati pa so razvijalci Open AI ponudili tudi možnost različnih vtičnikov in pred kratkim celo brskanje po spletu, kar nam omogoča dostop do milijon baz podatkov.

Čeprav smo imeli na začetku dostop samo do text-to-text orodij, podprtih z umetno inteligenco, so se kaj kmalu pojavila nova orodja, ki so podpirala funkcijo text-to-image, text-to-video in celo text-to-speech. Open AI je recimo lansiral DALL-E, ki podpira funkcijo text-to-image, priča smo bili neverjetnemu razvoju programa Midjourney, ki je danes zmožen s pomočjo dobrih navodil generirati tako realistično sliko, da jo težko razlikujemo od resnične osebe ali predmeta.

Danes imamo tako na voljo verjetno že na tisoče orodij, ki podpirajo umetno inteligenco in nam olajšajo delo. Seveda smo bili marketingaši tisti prvi, ki smo ta orodja posvojili in si z njimi pomagali pri ustvarjanju raznih scenarijev za snemanja, besedil za družbena omrežja, oblikovanju prvih idej za kreativne kampanje in celo za oblikovanje prezentacij. Z zagotovostjo pa lahko rečemo, da so se dobro uveljavila tudi v ostalih industrijah. Obenem je Open AI jezik prodrl tudi v marksikatero že obstoječo orodje, da bi še pospešil določene koristne ali dobrodošle procese.

Ravno zaradi hitrega razvoja umetne inteligence se je marsikomu porodilo vprašanje: »Ali bo umetna inteligenca nadomestila moje delovno mesto?«. Seveda so bili najprej na udaru tekstopisci in podobna delovna mesta, ki jim je Chat GPT predstavljal neposredno konkurenco. A, če pogledamo širšo sliko, umetna inteligenca še vedno ni dovolj samostojna. Pogosto se zgodi, da si ob primanjkovanju podatkov le-te preprosto izmisli in tako zadosti (na)vodilu uporabnika. Zato je, kljub vse večji spretnosti teh orodij, še vedno potreben t. i. »human check«, pa naj gre za tekst, sliko ali videoposnetek. Za svet ustvarjanja in negovanja znamk je to nedvomno dobra novica, saj si bomo lahko nekatere dolgotrajne procese poenostavili, zaradi česar bo ostajalo več časa za ta poglobljeni subjektivno-analitični vidik, ki je še kako potreben pri grajenju, ohranjanju in diferenciaciji znamke na trgu.

Umetna inteligenca še vedno ni dovolj samostojna.

Če se je sprva umetna inteligenca pojavila kot rešitelj predvsem za tiste naloge, ki nam vzamejo največ časa in jih ne želimo opravljati, se je kaj kmalu pokazala tudi temna stran umetne inteligence. Sprva na fakultetah, ko so študenti s pomočjo orodij reševali teste, zaradi česar so določene fakultete prepovedale uporabo orodij s podporo umetne inteligence. Kasneje je svet preplavilo še morje lažnih fotografij, ki jih je bilo na prvi pogled zelo težko prepoznati. Spomnimo se samo Papeža v puhasti jakni ali pa Donalda Trumpa, ki so ga policisti vklenili na ulici. Pred kratkim je na spletu zaokrožila tudi lažna fotografija stavbe Pentagona, ki naj bi bil bombardiran.

Tovrstne fotografije nas pogostokrat vsaj za trenutek nasmejejo, se pa ob tem poraja vprašanje, ali umetna inteligenca prinaša veliko nevarnost širjenja dezinformacij, če s temi orodji lahko upravlja že vsak z zelo osnovnim znanjem dajanja navodil. In kaj lahko storimo, da do širjenja dezinformacij ne bo prišlo, ter kako jih bomo sploh prepoznali?

Umetna inteligenca ne bo nadomestila delovnih mest, bodo pa ljudje, ki znajo z njo rokovati, vsekakor zamenjali tiste, ki tega ne bodo znali.

Menim, da bo, podobno kot pri regulaciji velikih platform in družbenih omrežij, v naslednjih mesecih (ne letih, glede na hiter razvoj orodij s podporo umetne inteligence) potrebno pripraviti nekaj resnih ukrepov, ki bodo zatrle širjenje lažnih informacij in bodo ta orodja namenjena svoji primarni funkciji – olajšanju nekaterih procesov vsakega posameznika in podjetij ter povečevanju produktivnosti. Vsekakor pa velja eno: umetna inteligenca ne bo nadomestila delovnih mest, bodo pa ljudje, ki znajo z njo rokovati, vsekakor zamenjali tiste, ki tega ne bodo znali.

Ostale kolumne

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

Pod besedno zvezo arhitektura znamke si predstavljam izredno široko področje, ki seveda vključuje pester nabor dejavnikov: od dolgoročne vizije znamke, strateškega pozicioniranja glede na potrošnike, ekipe, ki diha z znamko, do znanja in denarja, ki so na voljo pri ustvarjanju določene znamke. Predvsem je to dolgoročen proces, hkrati pa ne smemo pozabiti, da zaradi nešteto dejavnikov večina znamk potrebuje unikatni prostor, unikatno arhitekturo. Žal velikokrat pri arhitekturi znamk pozabimo na te dejavnike in na dejstvo, da ustvarjanje potrebuje svoj čas, tako pri ustvarjalcih kot potrošnikih. V tem svetu se instantne rešitve pač ne obnesejo.  

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

Brez česa ne gre…
Glede na to, da je digitalnih orodij za ustvarjanje digitalne znamke res veliko, se najprej ustavimo pri osnovah. Težko je reči, kaj vse zares potrebujete za digitalno znamčenje, je pa jasno, brez česa ne morete. Interaktivnosti! Graditi znamko na interaktivnem mediju brez interaktivnosti je, kot da bi na radiu predvajali TV oglase. Nekaj je, a ni prav učinkovito.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

Ste pomislili, da so vaši zaposleni najpomembnejši del  vašega digitalnega znamčenja? Samo pomislite, koliko elektronskih sporočil gre na dnevni bazi iz vaše hiše in koliko ljudi bere vaše podpise ali pa njihove vsebine na LinkedInu.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

Zakaj ne krilatica digitalno znamčenje? Ker je cilj znamčenja vedno približati znamko ljudem, ki smo analogna bitja. Tako pri znamčenju ne sme iti za približanje znamke novim okoljem, temveč načinom, kako človek ta nova okolja uporablja.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

Kje smo prisotni, zakaj smo prisotni, kako smo prisotni, od kdaj smo prisotni z znamko v digitalnem svetu, in še kaj v tej smeri, so pomembna vprašanja. Seveda se izhodiščno vprašanje nanaša na kanale družbenih medijev, ki jih v svojem zasebnem ali poslovnem življenju uporabljamo kot spremljevalci ali ustvarjalci.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja