KOLUMNA, ALENKA VIDIC PRAPROTNIK: KAKO POJEMO SLONA?

Aktualno, Kolumne

“...organizacije vse bolj želijo kazati svojo modernost s tem, da svoji storitvi, produktu, razmišljanju dodajajo besedo »trajnost«.”
KOLUMNA: ALENKA VIDIC. »Zeleno, ki te ljubim zeleno.«
📅 09.12.2021

V zadnjem času imamo verjetno že vsi (ali pa vsaj večina) med nami občutek, da »katerikoli kamen dvignemo«, izpod njega v nas skoči beseda »trajnost«. Imamo trajnostni razvoj, trajnostno voditeljstvo, trajnostni razvoj zaposlenih, zeleno, okolju prijazno, skrbno … Je to »buzz word«? Ja, glede na široko rabo in slabo razumevanje vsebine lahko rečemo, da ocena ni daleč od realnosti.

Evolucijsko gledano je beseda, za katero vsebinsko stoji praktično najbolj pomembna odločitev stoletja (in to na globalnem nivoju), začela svoj razvoj v »buzz word« zelo preprosto: če želimo ohraniti našo družbo in okolje za nas in naše zanamce, so se morali tudi na političnem parketu sprijazniti z dejstvom, na katerega so opozarjali znanstveniki, da bo potrebno uvesti drastične spremembe, kar pa se ne bo zgodilo samo od sebe. Potreben je bil dialog in odločitve, ki so jim (in jim še bodo) morali slediti podjetja, organizacije in vsak posameznik. Kmalu se je diskusija premaknila naprej, in to je zaznal širši krog gospodarstva. Ledino so orali prvi navdušenci in sledili so jim prvi adopterji, ki so videli primere dobrih praks. Danes smo v fazi, ko zgodnja večina razume, da trajnost ni modna muha, ampak jo bo v naše poslovanje »vsilila« tudi politika, zato se s tem trdim orehom želijo spopasti čim prej. Pozna večina bo počakala na lekcije, ki se jih bodo na svojih plečih naučili vsi pred njimi. Zakonodaja pa bo prisilila vse preostale.

Priznam, moj občutek je, da smo zdaj v tistem romantičnem obdobju mladoporočencev, ko je vse lepo, ko želimo vsem pokazati, da hodimo v korak s časom in razumemo koncept trajnosti. Zato se ne morem otresti občutka, da organizacije vse bolj želijo kazati svojo modernost s tem, da svoji storitvi, produktu, razmišljanju dodajajo besedo »trajnost«. Mnogokrat pa umanjka razumevanje, da gre pri tem konceptu za konkretne in – za večino podjetij – za prave tektonske premike. Vložiti je namreč potrebno ogromno truda v prilagajanje in spreminjanje delovanja in celo poslovnega modela. Gospodarstvo je začelo slediti 17 ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov do leta 2030 (SDG); temeljna vloga podjetij pri njihovem uresničevanju se kaže skozi kreiranje novih delovnih mest, inovacije in v ravnanju z naravnimi viri, kot sta voda in energija.

In tukaj se nam pojavi kar velika bolečina: kako sploh začeti? Tema je sicer zapletena, ampak saj veste, kako pojemo slona: grižljaj za grižljajem. Poglejmo, kje smo in kje najbolj vplivamo na družbo. To je prvi korak. A ta in vsi nadaljnji koraki ekipe znotraj podjetja ne bodo imeli velikega vpliva, če ne bo vodstvo glavna opora. Glavni temelj je namreč ravno ambasadorstvo vodilnih glav v podjetju. Tako navznoter kot navzven. Trajnost je namreč odlična zgodba, ki lahko znamko naše organizacije dvigne na naslednji nivo. »Obraz« organizacije oziroma podjetja je v tem primeru ključ. Potrebujete dokaze? Raziskave so nedvoumne: direktor in njegov ugled vplivata na finančne vidike podjetja in to vključuje vse od finančnih dosežkov, donosnost na delnico in cene produktov do storitev. Direktorjev ugled vpliva tudi na nefinančne vidike podjetja, kot so splošen ugled, družbeni korporativni nastop, negotovost oziroma zaupanje med deležniki, zaupanje finančnih analitikov in še bi lahko naštevali. Če torej potegnemo črto: direktor vpliva na vse vidike vrednostne verige od financ do marketinga in kadrovskega managementa.

Glede na vse dokaze z lahkoto ocenimo, da je tudi pri uvajanju trajnostnega načina poslovanja vse povezano z našimi voditelji. Tako, kot je vrednost naše korporativne znamke neločljivo povezana s sposobnostjo vodilnih, bodo tudi s težo in vrednostjo njihove osebne znamke bistveno lažje projicirali in komunicirali trajnostne teme navznoter in navzven organizacije. Danes je trajnost morda moderna, jutri bo obvezna. Danes lahko dvignemo vrednost naše osebne znamke z dejanskim delom in pravilno komunikacijo, jutri bomo del večine. V vsakem primeru pa bomo tega slona morali pojesti – zase in za generacije, ki pridejo za nami.

Ostale kolumne

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

Ideologija, poslanstvo, vizija znamke … vse to se izraža skozi diskurz ubesedenega, vizualiziranega, ozvočenega, animiranega. Sleherna takšna reprezentacija odseva družbeno-kulturni imperativ znamke. Ne gre le za reprezentacijo znamkine sporočilnosti, ampak je najprej znamkina sporočilnost tudi posledica njene arhitekture in organigrama znotraj podjetja. Znamkin jezik je del družbe, organizacije, podjetja, v okviru katerega deluje, in ne nekaj družbeno, kulturno ali poslovno ločenega.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

Pod besedno zvezo arhitektura znamke si predstavljam izredno široko področje, ki seveda vključuje pester nabor dejavnikov: od dolgoročne vizije znamke, strateškega pozicioniranja glede na potrošnike, ekipe, ki diha z znamko, do znanja in denarja, ki so na voljo pri ustvarjanju določene znamke. Predvsem je to dolgoročen proces, hkrati pa ne smemo pozabiti, da zaradi nešteto dejavnikov večina znamk potrebuje unikatni prostor, unikatno arhitekturo. Žal velikokrat pri arhitekturi znamk pozabimo na te dejavnike in na dejstvo, da ustvarjanje potrebuje svoj čas, tako pri ustvarjalcih kot potrošnikih. V tem svetu se instantne rešitve pač ne obnesejo.  

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

Brez česa ne gre…
Glede na to, da je digitalnih orodij za ustvarjanje digitalne znamke res veliko, se najprej ustavimo pri osnovah. Težko je reči, kaj vse zares potrebujete za digitalno znamčenje, je pa jasno, brez česa ne morete. Interaktivnosti! Graditi znamko na interaktivnem mediju brez interaktivnosti je, kot da bi na radiu predvajali TV oglase. Nekaj je, a ni prav učinkovito.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

Ste pomislili, da so vaši zaposleni najpomembnejši del  vašega digitalnega znamčenja? Samo pomislite, koliko elektronskih sporočil gre na dnevni bazi iz vaše hiše in koliko ljudi bere vaše podpise ali pa njihove vsebine na LinkedInu.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

Zakaj ne krilatica digitalno znamčenje? Ker je cilj znamčenja vedno približati znamko ljudem, ki smo analogna bitja. Tako pri znamčenju ne sme iti za približanje znamke novim okoljem, temveč načinom, kako človek ta nova okolja uporablja.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

Kje smo prisotni, zakaj smo prisotni, kako smo prisotni, od kdaj smo prisotni z znamko v digitalnem svetu, in še kaj v tej smeri, so pomembna vprašanja. Seveda se izhodiščno vprašanje nanaša na kanale družbenih medijev, ki jih v svojem zasebnem ali poslovnem življenju uporabljamo kot spremljevalci ali ustvarjalci.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja