KOLUMNA: ALENKA VIDIC. »Zeleno, ki te ljubim zeleno.«

Aktualno, Kolumne

KOLUMNA: Alenka Vidic, direktorica komunikacije skupine »o28« in strateška komunikatorka
KOLUMNA: ALENKA VIDIC. »Zeleno, ki te ljubim zeleno.«
📅 07.03.2023

»ZELENO, KI TE LJUBIM, ZELENO«

Nemška skupina za upravljanje premoženja DWS je bila zgled »zelenega« delovanja: »ESG* smo postavili v središče vsega, kar počnemo«, je v svojem letnem poročilu za leto 2020 izjavil njihov direktor Asoka Wöhrmann. Če prevrtimo zgodbo naprej, na danes, pa zagledamo popolnoma drugačno sliko. Upravljavec premoženja je namreč obtožen »greenwashinga«. V afero so se vključili nemški organi pregona in ameriški pravosodni sistem, ki obtožbe o zelenem zavajanju v poročilih jemlje zelo resno, Wöhrmann pa je odstopil. Kdo bi si mislil, da ima lahko olepševanje »fasade« znamke tako resne posledice?

Trajnost je trend, mnogim še vedno »buzzword«, a v srcu pojmovanja trajnosti se nahajajo ogromni koraki, ki delajo za boljši danes in jutri. Sliši se čudovito. V dnevnem poslu pa je predvsem zahtevno. Regulatorji v nas »mečejo« vedno nove in nove zahteve, pričakovanja, in sledenje tem je postala zahtevna naloga, in marsikatero podjetje želi pri tem ubrati bližnjico, ki ji že nekaj časa pravimo »greenwashing« ali zeleno zavajanje. Direktorji imajo namreč veliko odgovornosti, a ena najpomembnejših je prepričati vlagatelje in druge ključne deležnike, da njihovo podjetje raste, in da deluje v dobro sveta. Če se v teh zgodbah pojavijo razpoke, seveda sledijo težave.

Gradnja znamke podjetja je od nekdaj bila naporna zgodba in danes število kanalov, ki se porajajo kot gobe po dežju ravno zaradi digitalnega sveta, naše delo povečuje in otežuje. Od nekdaj pa lahko rečemo, da v želji po oblikovanju znamke, ki bo kupca nagovorila na intimni ravni, zahteva od strokovnjakov, da spremljajo trende, in prilagodljivost je ključna, da izstopamo v kakofoniji zgodb. Tudi trajnost je trend, vlak, ki ima v svoji srčiki izjemno pomembno vlogo, ki bo vplivala na naš danes in jutri. A kaj, ko je za tem ogromno dela. Zgornji primer nam v svoji grandioznosti pokaže primer »greenwashinga« ali lepo po slovensko: zelenega zavajanja.

»Zeleno« postaja donosna poslovna strategija glede na današnji okoljski scenarij. Zelene poslovne prakse ne odpirajo le novega trga za ljubitelje okolja, temveč uživajo tudi ugodno javno mnenje med obstoječimi strankami, politiko in drugimi deležniki, ki pomagajo podjetju rasti. Glede na poročilo družbe Nielsen 66 % svetovnih potrošnikov pravi, da so pripravljeni plačati več za trajnostne blagovne znamke. Čeprav je to dobra novica, je to povzročilo neverjetno porast izdelkov, ki so »eko«, »zeleni« ali »trajnostni«. TerraChoice Environmental Marketing trdi, da gre pri 98 % izdelkov z zeleno oznako dejansko za zeleno zavajanje.

In če smo iskreni, se je med znanimi »krivci« za zeleno zavajanje znašlo že mnogo svetovno znanih znamk. Recimo: Volkswagen in afera dizelskih emisij iz 2015, ko so s pomočjo programske opreme na uradnem testu prikazovali nižje vsebnosti škodljivih izpustov, kot jih imajo njegovi dizelski avti v resnici. Starbucks je leta 2018 lansiral “pokrov brez slamice” kot del svoje trajnostne usmeritve, vendar je ta pokrov vseboval več plastike kot stara kombinacija pokrova in slamice. IKEA, Coca-Cola, Nestle … In če se to dogaja velikanom, ki so pod strožjim nadzorom, kaj menite, da se dogaja v manjših podjetjih? Dosledno doseganje finančnih ciljev je super, a dolgočasno, ko skušamo povedati lepo zgodbo, obljuba, da bomo izboljšali svet, pa zveni junaško. To radi slišijo vlagatelji, to obožujejo zaposleni, saj želijo verjeti, da delajo za etično podjetje, in to privlači kupce.

A več, ko bo takih primerov kot je DWS prišlo na plano, več ko se bomo o tem pogovarjali, bolj informirano bodo lahko delovala tudi manjša podjetja. Več direktorjev bo premislilo, kako bodo »zapakirali« svoje zgodbe.

Zgodba je preprosta: »greenwashing« je neetičen in nepošten ter lahko zelo škoduje ugledu organizacije. 24/7 prisotnost in raznovrstnost digitalnih kanalov, ki po svojem vplivu preskakujejo večino klasičnih medijev, zahteva, da javnosti ne predstavljamo Potemkinove vasi. Gnila, napačna, zavajajoča vsebina bo prišla na dan s svetlobno hitrostjo in takrat bo šel ves trud pri gradnji znamke v nič.

*ESG: kratica za okoljska, družbena in korporativna merila (angl. environmental, social and governance factors), ki se uporabljajo pri izbiri naložb. Na kratko lahko rečemo, da gre pri merilih ESG za družbeno odgovorno vlaganje v širšem pomenu teh besed. Kratica ESG se je razširjeno začela uporabljati leta 2006 na podlagi poročila Združenih narodov, ki je vsebovalo tudi ključnih šest kriterijev, ki jih morajo spoštovati deležniki na finančnih trgih, če želijo upoštevati merila ESG (United Nation’s Principles for Responsible Investment – PRI) in o katerih morajo nato letno poročati.

Ostale kolumne

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

Ideologija, poslanstvo, vizija znamke … vse to se izraža skozi diskurz ubesedenega, vizualiziranega, ozvočenega, animiranega. Sleherna takšna reprezentacija odseva družbeno-kulturni imperativ znamke. Ne gre le za reprezentacijo znamkine sporočilnosti, ampak je najprej znamkina sporočilnost tudi posledica njene arhitekture in organigrama znotraj podjetja. Znamkin jezik je del družbe, organizacije, podjetja, v okviru katerega deluje, in ne nekaj družbeno, kulturno ali poslovno ločenega.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

Pod besedno zvezo arhitektura znamke si predstavljam izredno široko področje, ki seveda vključuje pester nabor dejavnikov: od dolgoročne vizije znamke, strateškega pozicioniranja glede na potrošnike, ekipe, ki diha z znamko, do znanja in denarja, ki so na voljo pri ustvarjanju določene znamke. Predvsem je to dolgoročen proces, hkrati pa ne smemo pozabiti, da zaradi nešteto dejavnikov večina znamk potrebuje unikatni prostor, unikatno arhitekturo. Žal velikokrat pri arhitekturi znamk pozabimo na te dejavnike in na dejstvo, da ustvarjanje potrebuje svoj čas, tako pri ustvarjalcih kot potrošnikih. V tem svetu se instantne rešitve pač ne obnesejo.  

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

Brez česa ne gre…
Glede na to, da je digitalnih orodij za ustvarjanje digitalne znamke res veliko, se najprej ustavimo pri osnovah. Težko je reči, kaj vse zares potrebujete za digitalno znamčenje, je pa jasno, brez česa ne morete. Interaktivnosti! Graditi znamko na interaktivnem mediju brez interaktivnosti je, kot da bi na radiu predvajali TV oglase. Nekaj je, a ni prav učinkovito.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

Ste pomislili, da so vaši zaposleni najpomembnejši del  vašega digitalnega znamčenja? Samo pomislite, koliko elektronskih sporočil gre na dnevni bazi iz vaše hiše in koliko ljudi bere vaše podpise ali pa njihove vsebine na LinkedInu.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

Zakaj ne krilatica digitalno znamčenje? Ker je cilj znamčenja vedno približati znamko ljudem, ki smo analogna bitja. Tako pri znamčenju ne sme iti za približanje znamke novim okoljem, temveč načinom, kako človek ta nova okolja uporablja.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

Kje smo prisotni, zakaj smo prisotni, kako smo prisotni, od kdaj smo prisotni z znamko v digitalnem svetu, in še kaj v tej smeri, so pomembna vprašanja. Seveda se izhodiščno vprašanje nanaša na kanale družbenih medijev, ki jih v svojem zasebnem ali poslovnem življenju uporabljamo kot spremljevalci ali ustvarjalci.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja