Kaj imamo skupnega s klanom Kardashian, D. Trumpom in J. Bezosom?

Aktualno, Kolumne

Alenka Vidic Praprotnik, direktorica komunikacijske skupine “o28" in strateška komunikatorka
📅 13.07.2021

Recimo, da razen klasičnih človeških značilnosti, kot sta dve nogi, glava na vratu, dve roki, nos in usta, na prvi pogled ne bi rekli, da bi lahko našli skupne točke. Vendar imamo tako mi kot oni osebno znamko.  Ja, vsak od nas jo ima in ne, ni rezervirana zgolj za slavne osebe. Ampak glede na to, da smo vsi na svoj način zaljubljeni v znamke in v umetnost oblikovanja različnih zgodb, to dejstvo o osebnih znamkah tudi poznamo. So pa slednje zanimiva specifika. Mnogokrat jih namreč povezujemo z zvezdami iz filmskega, glasbenega ali umetniškega sveta in tudi politike mečemo v ta koš, a si glede tega ne belimo svoje glave za denimo vse nas iz poslovnega sveta. Vendar so naše osebne znamke pomembne tako za podjetje in posel, ki ga pomagamo tvoriti s premišljenimi in začrtanimi marketinškimi strategijami. Smo gradnik, ki ga ne smemo zanemariti.

Zanimiv mi je fenomen, da še vedno redno naletim na rahlo negativen odnos do strateškega pristopa k osebnemu znamčenju. Zakaj? Ker imajo mnogi osebno znamčenje še vedno popredalčkano pod »samo-promocijo«, kar razumejo kot nekaj »neprimernega«, saj naj bi pomagalo samo posamezniku in njegovi osebni koristi. Vendar obstaja še drug vidik – vidik, o katerem bomo govorili tudi danes, in sicer znamka vodilnih in drugih talentiranih posameznikov ima neposreden vpliv na uspeh organizacije. Pomislite denimo na pokojnega Steva Jobsa – on je bil tisti, ki je dal (in dosledno delal korake v tej smeri) obljubo, da bodo kupci z nakupom Applovih izdelkov dobili vrhunski izdelek. On je bil tudi tisti, ki je znal na trgu ustvariti takšno navdušeno pričakovanje, ki je ljudi za več ur postavilo v vrste pred trgovino. Ko je 24. avgusta 2011 Jobs napovedal svoj odstop z mesta generalnega direktorja, so delnice Appla tistega dne padle za skoraj 3 odstotke, kar je enako približno 10 milijardam dolarjev vrednosti podjetja. Zakaj? Krivo je bilo pomanjkanje zaupanja, da bo Apple nadaljeval enako uspešno kot pod Jobsovim vodstvom. Percepcija je vse: kaj ljudje mislijo in čutijo o voditeljih, to je pomembnejše od dejstev, resnice ali resničnosti (pa če nam je to všeč ali ne).

Mednarodno okolje se že desetletja strinja, da so dnevi, ko smo skrbeli samo za znamčenje korporacije, organizacije, produkta ali storitve, mimo. Ne glede na velikost podjetja, je skrbno oblikovanje in upravljanje s svojo osebno znamko danes za nas pomembno prav tako kot za Kim, Donalda ali Jeffa. Kaj je dodana vrednost? Osebna znamka je dobra za posel, saj pomembno vpliva na ugled in percepcijo podjetja. Ja, naši deležniki, trg, kupci, stranke, klienti želijo slišati, kaj imamo za povedati. Želijo potrditev, da zaupajo pravi organizaciji, pravemu podjetju, ki proizvaja pravi produkt oziroma jim ponuja pravo storitev in za to dostavi tudi družbeni dokaz. Mnogi vodilni posamezniki so zadovoljni s svojo nestrukturirano podobo, vsaj dokler ta ni negativna. Vendar ima ta pogled, ta logika, pomanjkljivost: preprosto odvzamemo, skrijemo in ne, ne izkoristimo ene od možnosti za rast. Seveda je svojo znamko in znamko podjetja težko zgraditi simultano brez preseganja in zasenčenja, vendar je na to pot vredno stopiti.

Tudi raziskave (npr. Marsteller, B. 2004) so pri tem zelo jasne: 95 % vprašanih se je strinjalo, da je ugled direktorja odločilni faktor pri tem, ali bodo deležniki vložili denar v podjetje; 93 % vprašanih se je strinjalo, da je ugled direktorja odločilni faktor pri tem, ali bodo podjetje priporočili za nakup ali ne; 92 % vprašanih se je strinjalo, da je ugled direktorja odločilni faktor pri tem, ali bodo ohranili zaupanje, ko cena delnice pada oziroma stagnira; 88 % vprašanih se je strinjalo, da je ugled direktorja odločilni faktor pri tem, ali bodo priporočili podjetje kot dobrega zaposlovalca. Obrazi podjetja pa niso samo direktorji; so vsi, na katerih gradimo osebno znamko.

* Burson Marsteller (2004)

Ostale kolumne

KOLUMNA: Nevroznanost: sveti gral in dileme

KOLUMNA: Nevroznanost: sveti gral in dileme

Si predstavljate, da možgane razumemo do te mere, da bi svoje potrošnike in druge deležnike lahko prepričali, da se odločijo za nakup našega izdelka, podprejo našo idejo? O, ja, si, vem, da si in verjamem, da se je na obraz prikradel nasmešek.

KOLUMNA: Kje se ustaviti? Ali pričeti? Nevroznamčenje, odgovornost. V tem sosledju najprej.

KOLUMNA: Kje se ustaviti? Ali pričeti? Nevroznamčenje, odgovornost. V tem sosledju najprej.

Podjetja želijo čim več prodati, posledično seveda temu sledi oglaševanje, odnosi z javnostmi, strateško komuniciranje … Iščemo načine, da izdelke in storitve, ki jih predstavljamo, prikažemo v najboljši možni luči. Iščemo načine, da bi bolje razumeli potrošnika, seveda z namenom, da bo v množici vsega, kar je na voljo na trgovskih policah, izbral prav našega oz. naročnikovega. Iščemo načine, da bi, z namenom večanja dobička, ugotovili, na kakšen način in kje nagovoriti določeno tarčno skupino. Kje je meja dopustnosti in legitimnosti?

KOLUMNA: Umetna inteligenca – sovražnik ali zaveznik?

KOLUMNA: Umetna inteligenca – sovražnik ali zaveznik?

Danes imamo tako na voljo verjetno že na tisoče orodij, ki podpirajo umetno inteligenco in nam olajšajo delo. Seveda smo bili marketingaši tisti prvi, ki smo ta orodja posvojili in si z njimi pomagali pri ustvarjanju raznih scenarijev za snemanja, besedil za družbena omrežja, oblikovanju prvih idej za kreativne kampanje in celo za oblikovanje prezentacij. Z zagotovostjo pa lahko rečemo, da so se dobro uveljavila tudi v ostalih industrijah. Obenem je Open AI jezik prodrl tudi v marksikatero že obstoječo orodje, da bi še pospešil določene koristne ali dobrodošle procese.

Ravno zaradi hitrega razvoja umetne inteligence se je marsikomu porodilo vprašanje: »Ali bo umetna inteligenca nadomestila moje delovno mesto?«. Seveda…

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja