Tudi pri globalnih novicah ne moremo mimo sekcije odpadkov in okolja, kar je prav. Global E-waste Monitor poroča, da je svet v letu 2020 ustvaril rekordnih 53,6 milijonov ton e-odpadkov. Med prvimi tremi državami so Kitajska, ZDA in Indija. Medtem ko se varnost za okolje poslabšuje, so nekatera podjetja posel ravnanja s t. i. e-odpadki pričela jemati skrajno resno. Pod e-odpadki so mišljeni vsi zavrženi izdelki iz področja informacijske in telekomunikacijske tehnologije, električne in elektronske opreme. Ko se pogovarjamo o odpadkih in smeteh, velikokrat najprej pomislimo samo na plastiko in embalažo, ki pri vsakodnevnih nakupih nedvomno predstavlja povečan obseg odpadkov v naših gospodinjstvih, pozablja pa se, kam tudi z vso elektronsko opremo, katero vedno več uporabljamo, pogosteje menjamo, in na koncu zavržemo. Južnokorejski gigant LG zadnja tri leta pospešeno razvija in udejanja vizijo t. i. trajnega potrošnega materiala za področje elektronske opreme. Tako je v letih 2017−2020 ustvaril vseindijsko mrežo reciklaže e-odpadkov, obenem pa uvedel klicne centre za registracijo zahtev za prevzem. A LG ni edini. Proizvajalec strojne opreme Dell je v zadnjem desetletju pri proizvodnji izdelkov uporabil plastiko, pridobljeno iz starih računalnikov, za izdelavo novih delov. Xiaomi je uvedel t. i. program za vračilo in recikliranje izdelkov, po katerem kupčev račun pridobi kupon za popust za vsak zbran star izdelek. Nekateri mogotci iz področja elektronske opreme se tako vedno bolj zavedajo problema odgovornega ravnanja z e-odpadki po izteku njihove življenjske dobe. Čeprav so ta prizadevanja hvalevredna, ostaja primarni izziv predvsem v pomanjkanju naložb v infrastrukturne sisteme rešitev in večjo ozaveščenost potrošnikov. Obenem pa je to lahko za nekatere znamke, ki niso nujno iz te branže, tudi priložnost, da zavržene e-odpadke tudi same uporabijo pri nadaljnjem recikliranju in ponovni prodaji. Marsikateri se tako utrne ideja, da zakaj bi kupovala npr. kovino drugje, če si lahko povsem pomaga z odpadno kovino e-odpadkov in tako še nekaj naredi za planet.
Vabilo k prebiranju globalnih novic na našem portalu www.superznamka.si. V svetu se dogaja mnogo več novosti na področju znamčenja in znamk, na teh straneh smo zgolj izluščili nekatere ključne, pa tudi zelo različne zgodbe znamk, ki naj bodo popotnica in navdih različnim branžam in skupinam znamk.
Burek Olimpija vsakič znova razveseljuje in razsvetljuje z domiselnimi objavami na družbenih omrežjih, ki presegajo klasični okvir promocije z interakcijo.
Močne znamke, všečne ali manj všečne, vse temeljijo na dobrem domišljijskem piedestalu.
Na prvi pogled se zdi, da nam tehnologija omogoča skoraj vse, kar si lahko zamislimo. Ampak iskreno, kje je meja? Kdaj digitalna orodja res delajo v našo korist in kdaj postanejo bremena, ki nam škodijo?
Moč znamke se odraža tudi v njeni zgodbi. Zgodba ima »svoj draž«, se prične misel v obsežnem delu avtorja, predavatelja, podjetnika, komunikologa, pisca in umetnika, dr. Andreja Pompeta. Namen zgodbe, kot pojasnuje pisec knjige, »ni v tem, da daje namige, kako razmišljati, temveč kako misliti«.
Skrivnost je v tisočih drobnih mehurčkov. Prav teh mehurčkov naj bi imela znamka Schweppes več na steklenico kot katera koli druga znamka. Čudovita izkušnja pitja, ki jo zvočno reprezentirajo sodobne oglaševalske kampanje te znamke, je razlog, zaradi katerih Schweppes ostaja prepoznaven po svojem značilen zvoku, ki ostane. Sch …
Sarajevski filmski festival je eden največjih in najpomembnejših filmskih festivalov v Evropi. Ustanovljen je bil leta 1995 in od takrat vsako leto v prestolnico Bosne in Hercegovine pripelje mednarodne in lokalne zvezdnike filmske industrije ter prikazuje široko paleto svetovnih celovečernih in kratkih filmov.
Prijavite se na novice
Postanite član Kluba Super Znamka in prejemajte zanimive vsebine.
