Boško Praštalo, Razmišljanja k temi maksimalizem/minimalizem znamk: “Ključ je v iskanju pravega razmerja lakota-sitost”

Aktualno, Kolumne

KOLUMNA: BOŠKO PRAŠTALO.
📅 16.08.2022

BOŠKO PRAŠTALO, USTANOVITELJ IN LASTNIK LICENCE SUPERBRANDS SLOVENIJA, O MAKSI/MINI-MALIZMU ZNAMK 

Ključ pri odločitvi, koliko sebe dati v odnos, je v iskanju pravega razmerja lakota-sitost

Ines me vedno preseneti z osrednjo tematiko revije in mi da hitro veliko misliti. Ko je razkrila, da bo tokratna tema izdaje maksi/minimalizem znamk, sem se spomnil nekaj zanimivih izkušenj  iz svojih delavnic. Na delavnicah vedno pridemo do pogovora, koliko razkriti sebe, kaj vse povedati,  narediti, da nam sogovornik zaupa in tlakujemo pot kvalitetnemu dolgoročnemu odnosu. 

Dejstvo je, da znamke skozi oglase, embalažo, sporočila, dizajn pošiljajo določena sporočila  svojemu kupcu. Ultimativni cilj je seveda prodaja, priporočila, pozitivni komentarji, objave na družbenih omrežjih in še bi lahko našteval. 

Vprašanje, ki se postavi, je, kako kupec dojema ta sporočila? Če so v podjetju kreirali pravo strategijo, se bo nedvomno poznalo na prodaji in vračanju k znamki. Na kupčevo dojemanje sporočila vpliva morje dejstev, sam bi izpostavil sledeča: zaupanje, kvaliteta, emocije, razlikovanje od konkurence in zanesljivost znamke v kupčevih očeh.   

Če se zdaj vrnem na primer iz delavnice, kakšno sporočilo dati, ko gradimo osebno znamko. Tu bom izhajal zgolj iz osrednje tematike revije maksi/minimalizem v smislu, koliko sebe dati v določen odnos oz. koliko moramo ali je dobrodošlo govoriti. Vedno najdem udeleženca delavnice, ki je navdušen nad nutello; se mi še ni zgodilo, da ne bi nekdo dvignil roke. Pravila so preprosta, in sicer navidezno imam na desni strani 10 kg nutelle in na levi strani svež pečen kruh in sočne palačinke. Sledita dve preprosti vprašanji: na kaj naj namažem nutello in koliko kosov lahko v tem trenutku poje. Ženske se načeloma ustavijo pri 2 do 3 kosih, moški ego pa reče 5 do 6 ali celo več kosov. Ko pridemo do številke, sledi manjši zaplet. Udeleženca prosim, da si zamisli trenutek, ko je sit: ko je komaj pojedel zadnji kos, pride do njega ekipa nevarnih, oboroženih oseb, ki ga za ceno življenja silijo, da še naprej jé. Zadnje vprašanje je, pri katerem kosu bi bruhal. Ista oseba, ista nutella, ista praksa, ampak nutella po 5 ali 10 več kosih zaradi vsiljive situacije nima več enakega okusa in pridemo do točke, da se nam za nekaj časa celo upira. 

Pri odločitvi, koliko in kako damo sebe v odnos, kakšno sporočilo bo znamka sporočala, je odvisno od sogovornika, kupca in skupka pravega razmerja lakota-sitost? Bolj ko smo mu zanimivi in kredibilni, bolj kot je navdušen nad nami, več pozornosti bomo imeli.  Ne gre pa pretiravati, saj lahko dosežemo ravno nasprotne učinke. Pozabil bo, da je sploh bil kdaj lačen ali si morebiti celo zaželel, da ne bi bil nikdar več lačen.

Ostale kolumne

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

Ideologija, poslanstvo, vizija znamke … vse to se izraža skozi diskurz ubesedenega, vizualiziranega, ozvočenega, animiranega. Sleherna takšna reprezentacija odseva družbeno-kulturni imperativ znamke. Ne gre le za reprezentacijo znamkine sporočilnosti, ampak je najprej znamkina sporočilnost tudi posledica njene arhitekture in organigrama znotraj podjetja. Znamkin jezik je del družbe, organizacije, podjetja, v okviru katerega deluje, in ne nekaj družbeno, kulturno ali poslovno ločenega.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

Pod besedno zvezo arhitektura znamke si predstavljam izredno široko področje, ki seveda vključuje pester nabor dejavnikov: od dolgoročne vizije znamke, strateškega pozicioniranja glede na potrošnike, ekipe, ki diha z znamko, do znanja in denarja, ki so na voljo pri ustvarjanju določene znamke. Predvsem je to dolgoročen proces, hkrati pa ne smemo pozabiti, da zaradi nešteto dejavnikov večina znamk potrebuje unikatni prostor, unikatno arhitekturo. Žal velikokrat pri arhitekturi znamk pozabimo na te dejavnike in na dejstvo, da ustvarjanje potrebuje svoj čas, tako pri ustvarjalcih kot potrošnikih. V tem svetu se instantne rešitve pač ne obnesejo.  

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

Brez česa ne gre…
Glede na to, da je digitalnih orodij za ustvarjanje digitalne znamke res veliko, se najprej ustavimo pri osnovah. Težko je reči, kaj vse zares potrebujete za digitalno znamčenje, je pa jasno, brez česa ne morete. Interaktivnosti! Graditi znamko na interaktivnem mediju brez interaktivnosti je, kot da bi na radiu predvajali TV oglase. Nekaj je, a ni prav učinkovito.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

Ste pomislili, da so vaši zaposleni najpomembnejši del  vašega digitalnega znamčenja? Samo pomislite, koliko elektronskih sporočil gre na dnevni bazi iz vaše hiše in koliko ljudi bere vaše podpise ali pa njihove vsebine na LinkedInu.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

Zakaj ne krilatica digitalno znamčenje? Ker je cilj znamčenja vedno približati znamko ljudem, ki smo analogna bitja. Tako pri znamčenju ne sme iti za približanje znamke novim okoljem, temveč načinom, kako človek ta nova okolja uporablja.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

Kje smo prisotni, zakaj smo prisotni, kako smo prisotni, od kdaj smo prisotni z znamko v digitalnem svetu, in še kaj v tej smeri, so pomembna vprašanja. Seveda se izhodiščno vprašanje nanaša na kanale družbenih medijev, ki jih v svojem zasebnem ali poslovnem življenju uporabljamo kot spremljevalci ali ustvarjalci.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja