V tokratnem prispevku primera znamke v industriji bom oplazila znamko Evrovizija (v prejšnjem prispevku: znamka v filmski industriji). Še posebej zato, ker se v času pisanja tega prispevka približuje ta priljubljeni letni glasbeni festival, ki je svojevrstna zgodba o uspehu. Gledajo ga vsi. No, kdo ga tudi preskoči. Kar skušam naglasiti na tem mestu, je to, da kljub različnim glasbenim okusom, ki jih ljudje pri poslušanje glasbe gojimo, vendarle obstaja en festival, ki kot močna znamka za nekaj ur združi ljudi širom po svetu (ne samo v Evropi), od mlajših do starejših, od poslušalcev klasičnih žanrov do poslušalcev sodobnih elektronskih vibracij. Na tem mestu si bom drznila izpostaviti, da podobno kot pri Superbrands Global organizaciji, ki kot podelitev nagrad znamkam deluje v različnih državah sveta, sistem takšnega podobnega merjenja (ljudje, žirija) in reprezentiranja očitno zagotavlja svojstveno pozornost.
Pa bodimo iskreni, še zdaleč ne gre samo za merjenje in končnega zmagovalca, ampak celoten koncept, ustroj, zgodbo, pravljico, doživetje, spektakel, ki ljudi, sledilce, gledalce in poslušalce pritegne, tj. glasbena pesem (z nastopom vred) posamezne države. Ključen je torej celoten koncept in sporočilnost, na katerem je Evrovizija utemeljen. To je tudi tisti žar, ki ga v teorijah o znamčenju vsakič znova predihujemo: vse se začne najprej na premišljenem in izdelanem konceptu zgodbe, vse ostalo pa je v rokah promocije in sodelovanja. Morda se ob kakšni priložnosti posebej posvetim podrobnejšemu opisu in razčlembi te znamke (Evrovizija), v nadaljevanju pa naj za nek bralski predah služim kot navdih za poslušanje kakšnih evrovizijskih pesmi iz preteklosti na YouTube kanalu. Sama si katero še mnogokrat rada zavrtim. Iz zakladnice tega, kaj se mi je v preteklih desetletjih najbolj vtisnilo v spomin, v nadaljevanju delim deseterico evrovizijskih pesmi po mojem osebnem izboru, ki so mi ostale in še vedno ostajajo. V času pisanja tega prispevka jih pišem, stresam na dušek, brez raziskovanja in vnovičnega poslušanja, da bi naredila vtis na vas, draga bralke in bralce. Evrovizija je navsezadnje subjektivna emocija v kolektivni emociji tega spektakla.
- Elina Born & Stig Rästa: Goodbye To Yesterday (Evrovizija 2015, Estonija).
- Toto Cotugno: Insieme: 1992 (Evrovizija 1990, Italija).
- Kali: Monté la riviè (Evrovizija 1992, Francija).
- Umberto Tozzi, Raf: Gente di mare (Evrovizija 1987, Italija).
- Joëlle Ursull: White and Black Blues (Evrovizija 1990, Francija).
- Mahmood: Soldi (Evrovizija 2019, Italija).
- Nina Morato: Je Suis Un Vrai Garçon (Evrovizija 1994, Francija).
- Francesco Gabbani: Occidentali’s Karma (Evrovizija 2017, Italija).
- Amina: Le Dernier Que A Parlé (Evrovizija 1991, Francija).
- Riva: Rock me (Evrovizija 1989, Jugoslavija).
0 komentarjev