KOLUMNA, MONIKA POVŠIČ: I WANT LESS OF YOU

Aktualno, Kolumne

📅 03.09.2022

KOLUMNA: Monika Povšič

I want less of you

* Razmišljanje v kolumni je osebno mnenje avtorice – torej niti uredništva niti podjetja, kjer je zaposlena. 

Vračanje v novo normalo, vračanje na delovna mesta, vsakodnevna jutranja gneča na cestah in popoldanski zastoji so prinesli nazaj nekaj, kar sem že pozabila, da je tako intenzivno prisotno na naši vsakodnevni poti in nam še dodatno polni že tako preveč poln lastni RAM. Gre seveda za reklame, ki prestrezajo naše poglede, ko smo na cesti – gigant plakati ali billboardi.

Verjamem, da je to, kar delam sama, resna profesionalna deformacija. Sama praktično pogledam vsak gigant plakat in vedno znova ugotavljam, ali oglaševalci uspejo sporočiti, kar so želeli, kako uspešno me je promovirana vsebina pritegnila, je rešitev inovativna, predvsem pa na hitro ocenim, koliko je pripravljena kreativna rešitev upoštevala realnost zaznavanja – to je v nekaj sekundni pozornosti voznikov v mimovozečih vozilih … Sama imam rada inovativne rešitve, kjer je večja sporočilnost v vizualni rešitvi in manj v besedah. »Gverila« mi je blizu, bolj si jo zapomnim. Vsakič posebej se sprašujem, kaj je naročnik razmišljal, ko je na gigant plakat umestil toliko besedila, da ga niti pešec ne uspe prebrati, v kolikor se ne ustavi, torej ga voznik v mimovozečem vozilu zagotovo niti ne zazna. Ali pa uporabi premajhne črke, težko berljive tip črk.

»Gverila« mi je blizu, bolj si jo zapomnim.

Vprašanje, ki se prav pri zunanjem oglaševanju avtomatično postavlja je: ali je manj več? Ali se velja promovirati manjkrat, a takrat bolj konkretno, zelo opazno, za dlje časa in to na način, da s svojo kreativno rešitvijo sežeš do srca in se zapečeš v spomin možganov potrošnikov? Je skoraj nenehna prisotnost manj ali bolj učinkovita od občasne, a zato kreativno bolj domiselne, bodo povedali tisti, ki so zato poklicani – tisti, ki merijo učinke tovrstnega oglaševanja.

Ali se velja promovirati manjkrat, na način, da s svojo kreativno rešitvijo sežeš do srca in se zapečeš v spomin možganov potrošnikov?

Bo pa zanimivo prebrati kakšne bodo številke pričakovanih ogledov, ki jih ponudniki zunanjega oglaševanja komunicirajo ali jih še bodo komunicirali. Obdobje epidemije je zdesetkalo število avtomobilov na cestah in ljudi na ulicah.  Delo od doma (p)ostaja realnost, ki jo marsikatero podjetje nadaljuje tudi v postkovidnem času. Ni več pomembno kje se nahajaš, ko opravljaš svoje delo, velikokrat tudi ni pomembna dinamika dela, čedalje in še bolj pomembno namreč postaja, da je delo opravljeno do dogovorjenega roka na dogovorjeni način. Delodajalci se vse bolj zavedajo, da je takšen način dela tudi ugodnost za marsikateri dober kader na trgu, dobrih kadrov pa na trgu primanjkuje. Podjetja prestrukturirajo  organizacijo dela. Mala in srednja podjetja, pa tudi velike korporacije še bolj uvajajo t. i. coworking prostore po vzoru startup-ov, kjer je delovna miza ali več njih (vsekakor pa manj kot je skupno število zaposlenih) na voljo tistemu, ki zaradi potreb dela  pride na lokacijo podjetja. 

Poslovanje na takšen način postaja za podjetja seveda stroškovno učinkovitejše, svoje priložnosti uspešnega poslovanja iz finančnega vidika in upravljanja s kadri iščejo tako, da zmanjšujejo kvadratne metre poslovnih prostorov, ki jih potrebujejo, in svoje zaposlene, v kolikor imajo željo in možnost, spodbujajo, da delajo od doma. Opravljanje dela dva do tri delovne dni tedensko od doma postaja realnost. 

S tem podjetja tudi sledijo usmeritvi k trajnostnemu načinu poslovanja, ki iz »buzz« besede postaja nova realnost, saj se vse več ljudi, predvsem mladih, zaveda pomembnosti trajnostnega delovanja. Vsem skupaj je jasno, da ugašanje luči po odhodu iz prostora, pazljivo ravnanje z vodo, ločevanje odpadkov in kar je še drugih okoljsko odgovornih aktivnosti ne bo rešilo planeta pred tem, da postane neprimeren za življenje vsem živim bitjem. Spremenjeno obnašanje na različnih nivojih, drugačni pristopi v segmentih, ki si jih prej nismo mogli niti zamisliti kot trajnostno naravnane, drugačen način življenja in spremenjeno razmišljanje pa lahko ustvari razliko, ki bo vsem nam prinesla resničen preobrat. Na dolgi rok. Takšen, ki bo vsem nam  ponudil manj, da bomo na tem planetu lahko živeli dlje in bolje. Torej da: manj je lahko absolutno več. 

Glede na vse spremembe je morda čas za miselni reset in  novo pot pri  oglaševanju. Čas za razmislek o novih, drugačnih pristopih, saj se bodo agencije in z njimi naročniki znašli pred težko nalogo, kako ob manjšem številu ogledov zagotoviti obstoječo, če ne že večjo zapomljivost. Tukaj pa bi sama stavila na veliko, če ne že zelo pomembno, vlogo inovativnosti.

Ostale kolumne

KOLUMNA: Nevroznanost: sveti gral in dileme

KOLUMNA: Nevroznanost: sveti gral in dileme

Si predstavljate, da možgane razumemo do te mere, da bi svoje potrošnike in druge deležnike lahko prepričali, da se odločijo za nakup našega izdelka, podprejo našo idejo? O, ja, si, vem, da si in verjamem, da se je na obraz prikradel nasmešek.

KOLUMNA: Kje se ustaviti? Ali pričeti? Nevroznamčenje, odgovornost. V tem sosledju najprej.

KOLUMNA: Kje se ustaviti? Ali pričeti? Nevroznamčenje, odgovornost. V tem sosledju najprej.

Podjetja želijo čim več prodati, posledično seveda temu sledi oglaševanje, odnosi z javnostmi, strateško komuniciranje … Iščemo načine, da izdelke in storitve, ki jih predstavljamo, prikažemo v najboljši možni luči. Iščemo načine, da bi bolje razumeli potrošnika, seveda z namenom, da bo v množici vsega, kar je na voljo na trgovskih policah, izbral prav našega oz. naročnikovega. Iščemo načine, da bi, z namenom večanja dobička, ugotovili, na kakšen način in kje nagovoriti določeno tarčno skupino. Kje je meja dopustnosti in legitimnosti?

KOLUMNA: Umetna inteligenca – sovražnik ali zaveznik?

KOLUMNA: Umetna inteligenca – sovražnik ali zaveznik?

Danes imamo tako na voljo verjetno že na tisoče orodij, ki podpirajo umetno inteligenco in nam olajšajo delo. Seveda smo bili marketingaši tisti prvi, ki smo ta orodja posvojili in si z njimi pomagali pri ustvarjanju raznih scenarijev za snemanja, besedil za družbena omrežja, oblikovanju prvih idej za kreativne kampanje in celo za oblikovanje prezentacij. Z zagotovostjo pa lahko rečemo, da so se dobro uveljavila tudi v ostalih industrijah. Obenem je Open AI jezik prodrl tudi v marksikatero že obstoječo orodje, da bi še pospešil določene koristne ali dobrodošle procese.

Ravno zaradi hitrega razvoja umetne inteligence se je marsikomu porodilo vprašanje: »Ali bo umetna inteligenca nadomestila moje delovno mesto?«. Seveda…

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja