KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. “Več ranljivosti in prostovoljnega tveganja”

Aktualno, Kolumne

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. »Več ranljivosti in prostovoljnega tveganja.«
📅 10.03.2023

KOLUMNA: Ines Markovčič, urednica

Več ranljivosti in prostovoljnega tveganja

Digitalni prostor že lep čas ni več vesolje pri doseganju zastavljenih ciljev v svetu znamčenja. Tudi končno bistvo ni v briljiranju digitalnih nastopov v t. i. digitalni dobi in dohajanju digitalne revolucije. Briljiranje in dohajanje je samo sestavni del zgodbe ob spreminjajočem se vedenju potrošnikov kot posledica digitalizacije – pametni telefoni, spletni nakupi, družbena omrežja itd. Res je, da so se naša potrošniška vedenja, če samo pogledamo zadnje desetletje, drastično spremenila, toda srž, tj. človeška ranljivost, ostaja še vedno ista. Dobro znamčenje, tudi v digitalnem svetu, primarno gradimo na tem parametru.

Ranljivost je v medsebojnih odnosih ključna. Ne glede na to, o kateri vrsta odnosa govorimo, ter v katerem prostoru se ta odnos realizira, afirmira. Tudi digitalni prostori lahko spodbujajo tesnejše, globlje vezi, ali pa obratno; podirajo zidove – s ponesrečeno ali napačno komunikacijo. Teoretiki psihologije ranljivost razčlenjujejo v še enem temeljnem konceptu: tveganje.

Ustanoviteljica »The Narrative Method« ter zakonska in družinska terapevtka, Shari Foos, operacionalizira ranljivost v kontekstu prostovoljnega tveganja, ko oseba razkrije svoja čustva in slabosti. Prav ta čustvena odprtost in razkrivanje sta temeljna procesa, ki utirata pot vsem obstoječim in bodočim odnosom, obenem pa odpirata okvir za preteklo (samo)analizo. Če se sedaj navežem na digitalni svet znamčenja: le z odprto, avtentično komunikacijo, ki odpira prostor ranljivosti in tveganja, je mogoče pustiti bolj impresivne odtise, ki ostanejo, prepričajo, pritegnejo ter pripeljejo h končni (želeni) usodi.

V digitalnih nastopih je vsekakor potrebno in smiselno razmišljati s tehnologijo, napredno tehnologijo, a se obenem znati postavljati nad njo pri reprezentacijah in polarizacijah čistih esenc. Sicer obstaneš v kotu digitalne reprezentacije, ki skuša biti transparentna, a to ni.

Se lahko naučimo biti bolj ranljivi? Se lahko znamke naučijo biti bolj ranljive? Bolj na mestu je vprašanje, kaj tvegamo, če se ne odpremo tistim, ki so nam najbližji, oz. si želimo, da bi nam bili blizu. Nianse občutkov so tiste, ki vplivajo na boljše ali slabše zgodbe. Boljše ali slabše usode. Boljše ali slabše izide.

Ostale kolumne

KOLUMNA: Nevroznanost: sveti gral in dileme

KOLUMNA: Nevroznanost: sveti gral in dileme

Si predstavljate, da možgane razumemo do te mere, da bi svoje potrošnike in druge deležnike lahko prepričali, da se odločijo za nakup našega izdelka, podprejo našo idejo? O, ja, si, vem, da si in verjamem, da se je na obraz prikradel nasmešek.

KOLUMNA: Kje se ustaviti? Ali pričeti? Nevroznamčenje, odgovornost. V tem sosledju najprej.

KOLUMNA: Kje se ustaviti? Ali pričeti? Nevroznamčenje, odgovornost. V tem sosledju najprej.

Podjetja želijo čim več prodati, posledično seveda temu sledi oglaševanje, odnosi z javnostmi, strateško komuniciranje … Iščemo načine, da izdelke in storitve, ki jih predstavljamo, prikažemo v najboljši možni luči. Iščemo načine, da bi bolje razumeli potrošnika, seveda z namenom, da bo v množici vsega, kar je na voljo na trgovskih policah, izbral prav našega oz. naročnikovega. Iščemo načine, da bi, z namenom večanja dobička, ugotovili, na kakšen način in kje nagovoriti določeno tarčno skupino. Kje je meja dopustnosti in legitimnosti?

KOLUMNA: Umetna inteligenca – sovražnik ali zaveznik?

KOLUMNA: Umetna inteligenca – sovražnik ali zaveznik?

Danes imamo tako na voljo verjetno že na tisoče orodij, ki podpirajo umetno inteligenco in nam olajšajo delo. Seveda smo bili marketingaši tisti prvi, ki smo ta orodja posvojili in si z njimi pomagali pri ustvarjanju raznih scenarijev za snemanja, besedil za družbena omrežja, oblikovanju prvih idej za kreativne kampanje in celo za oblikovanje prezentacij. Z zagotovostjo pa lahko rečemo, da so se dobro uveljavila tudi v ostalih industrijah. Obenem je Open AI jezik prodrl tudi v marksikatero že obstoječo orodje, da bi še pospešil določene koristne ali dobrodošle procese.

Ravno zaradi hitrega razvoja umetne inteligence se je marsikomu porodilo vprašanje: »Ali bo umetna inteligenca nadomestila moje delovno mesto?«. Seveda…

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja