Piše se 31. december 2020 in ob iztekajočem se letu si ne bi mogla zamisliti bolj plemenitega sogovornika. Tomi Matič, izvršni producent AV za ključne kampanje v skupini Herman & partnerji, z dolgoletnimi izkušnjami upravljanja ugleda in podobne znamk. Za seboj ima dolgo prehojeno poklicno pot (tri desetletja, prosim, a punce velikokrat rečejo, da jih sam po sebi izgleda samo toliko), ki jo je brusil v različnih branžah (mediji, film, agencije, glasba, fotografija) in v različnih vlogah (kot fotograf, tržnik, produktni vodja, svetovalec, izvršni producent, glasbeni menedžer …). Osebno ga poznam kot ponosnega Velenjčana, strastnega rokerja z izpiljenim okusom za vse, kar vleče na estetiko, kot dovršenega, kritičnega in zabavnega sogovornika, s katerim je lahko klepet o še tako nišni temi piedestal plodne komunikacije. Česar se loti, se loti strastno in zagnano. Ali pa se ne loti. Princip njegovega delovanja je verjeti v zgodbe, ki so pristne. To je tudi ključ uspešnega delovanja znamk. Pogovarjala sva se o marsičem … o znamkah in zgodbarjenju, o njegovi filmski karieri, ki ga je, težkim razmeram slovenske filmografije navkljub, popeljala v vrh dveh celovečernih filmov, pa o glasbeni skupini Res Nullius, ki jo je tako kreativno kot PR-ovsko ustoličil v zasluženo zgodbo o uspehu … in še bi lahko naštevala. Še najmanj ga po mojem mnenju ljudje poznajo kot intuitivnega terapevta, ki je dejansko pomagal in še pomaga mnogim ljudem v stiski, kar počne v svojem prostem času prostovoljno, za kar ga še posebej cenim. Iz vsake zgodbe se lahko kaj naučimo, poklicne in življenjske. Tomi dokazuje, da sleherne zgodbe ne gre spregledati. Nenazadnje, zgodbe, ki jih živimo in izživimo brez računice, so nam lahko hvaležni in neplanirani navdih za vse, česar se lotimo. To je tisto, kar kreira dobre zgodbe, ki se nas dotaknejo.
Znamke so na splošno v zelo dobri kondiciji, tako pri nas kot v tujini.
- V kakšni kondiciji so današnje znamke? Zanima me predvsem na splošno, ter kje po tvojem mnenju lahko potegnemo neke ključne kazalnike za dobro zgodbo in dobro blagovno znamko?
Blagovne znamke so na splošno v zelo dobri kondiciji, tako pri nas kot v tujini. So pa bistvene pri tem dobre zgodbe, ki ustvarjajo dobre blagovne znamke. Brez ene ni druge. To je bolj pomembno. Še zlasti v današnji digitalni dobi, ko so te zgodbe postale zelo kompleksne. Produkcija video vsebin je po eni strani za naročnika dokaj zahteven finančni zalogaj, po drugi strani pa prinaša impresivne končne podobe, rezultate. V času klasičnih medijev (plakati, televizija, radio) so se te zgodbe drugače gradile, tudi intenzivnost je bila drugačna. Danes ustvarjamo zgodbe 24/7, na vsakem koraku. V realno doglednem času lahko nagovarjaš kogarkoli, kadarkoli, prej je bilo vse to omejeno.
2. Mnoge nedavne raziskave potrjujejo, da znamke delujejo bolj kot kdajkoli. Čas aktualne epidemije je pomen konsistentnega delovanja znamk poglobil. Zakaj se v času kriz in v podobnih takšnih momentih toliko bolj zarisuje lojalnost blagovnim znamkam? Ali vsesplošna panika nujno rojeva prakse, da se zatečemo k tistemu, kar nam je poznano, priznano, tradicionalno? K tistemu, kar smo nekoč opustili pa sedaj prihajamo do zaključka, da bi se morda vrnili? Če je temu tako, kako potem lahko najdejo prostor in priložnost neke nove znamke, ki si šele utirajo pot prepoznavnosti?
Predvsem in najprej so te prakse zelo intenzivne. Če samo pogledamo covid leto, ko je gibanje omejeno, in imamo neke vrste novo realnost, so te prakse že zelo filmske. Če bi nekdo pred leti posnel film o epidemiji covida, bi bil ta žanrsko znanstvena fantastika. V vsej tej atmosferi, če govorimo o kriznih obdobjih, je potem logično, da ljudje toliko bolj potrebujemo neko domačnost, pristnost, vračamo se k tradicionalnim nakupom, k tistemu, kar poznamo. Konkretno sem tudi sam v tem letu kupil nov pralni stroj, ki je Gorenjev. Šel sem na noto, kar poznam, kar je zame pristno, domače, ok, lahko rečem tudi lokalpatriotsko.
Samo za naročnike
Že imate račun? Prijavite se.
0 komentarjev