KAJ PRAVI: Zmago Novak, Zavod Big, direktor

Uvodna misel:

BIG SEE je velika zgodba. Konkretna, povezovalna zgodba. Je unikum v širšem regionalnem prostoru, saj zajema intenzivno sodelovanje kar 21 držav jugovzhodne Evrope, ki predstavljajo 350-milijonski trg ter slavijo inovativni in kreativni duh regije. Platforma, ki se zgledno razvija in predstavlja svojevrstno znamko na področju ustvarjalnosti, oblikovanja, arhitekture, notranje opreme, produktnega in modnega oblikovanja.

Ustvarjalna moč in ustvarjalni duh potencialov jugovzhodne Evrope nikoli ne počivata. Sta navdih in širši gradnik. V ozadju celotnega koncepta pa sloni idejni oče in ustanovitelj ter direktor Zavoda Big, Zmago Novak, ki je prepričan, da gre v tej zgodbi za najatraktivnejšo regijo in da mora Ljubljana postati njena ustvarjalna prestolnica.

Vrhunec z letnim pregledom najboljših oblikovalskih in arhitekturnih doživetij zaokrožujeta dva ključna festivala, z namenom promocije oblikovalskega potenciala tako Slovenije kot tudi širše regije.

Z Zmagom Novakom smo se pogovarjali o marsičem; o potencialih ustvarjanja dobrih zgodb znamk (izdelkov in/ali storitev), vizijah razmišljanja o dobrih praksah oblikovanja, uporabi kreativnosti na vsaki stopnji upravljanj in delovanja podjetij. Vabljeni k prebiranju.

Sprašuje: Ines Markovčič

Zavod Big vsako leto organizira oblikovalsko konferenco, ki odpira kvaliteten nabor tematik, interdisciplinarnih diskusij in predavanj o vlogi oblikovanja. Kako je s sodobnim oblikovanjem v luči globalnih sprememb, teženj po trajnosti?

Če smo natančni, organiziramo BIG SEE oblikovalsko (oktobra) in arhitekturno (maja) konferenco ter ob vsaki sejem in podelitev vedno bolj uglednih regionalnih nagrad za 21 držav jugovzhodne Evrope.

Pri obeh dogodkih si prizadevamo za točno to, kar sprašujete: za čim večji poudarek na trajnosti, kar nagrajujejo tudi naše mednarodne žirije. Tako v Sloveniji kot v regiji in seveda po vsem svetu zaznavamo vedno več trajnostno usmerjenih projektov, gotovo pa jih bo moralo biti še veliko več, če kot človeštvo želimo izpolniti zaveze za zaustavitev podnebnih sprememb in sčasoma odpravo škodljivih posledic neodgovornega gospodarjenja z našim skupnim domom, planetom.

Vaš program je zanimiv tudi v tem pogledu, ker odpira polje problematizacije in subverzije zastarelih konceptov, obenem pa provocira in navdihuje z novimi idejami. Kaj po vašem mnenju danes zagotavlja dobre zgodbe znamk – ne glede na panogo? In, če greva v panoge, kako se tipično zarisujejo razlike med komercialnimi in nekomercialnimi panogami? Česa se lahko komercialne panoge naučijo od nekomercialnih in obratno?

Dobre zgodbe znamk – ali novih izdelkov ali storitev – so v prvi vrsti vedno rezultat navdihnjene rešitve dejanskega problema: kako lahko bolj učinkovito operem perilo kot z namakanjem v reki? Kako je moj pralni stroj lahko bolj energetsko učinkovit, tišji, cenejši, bolj intuitivno uporaben? 

Pred znamko so vedno uporabnice in uporabniki ter njihove potrebe, te pa imajo vedno ogromno podrobnosti, na katerih se lahko gradijo močne zgodbe znamk.

Vprašanja o komercialnih ali nekomercialnih panogah? Ne bi niti vzpostavljal neke ločnice v tem smislu. Vsaj v luči osvetljevanja vprašanj o dobrih praksah znamčenja ne. Seveda je razlika v virih in načinih financiranja. A ne glede na način in potek financiranja, tudi v primeru javnega financiranja česarkoli (pri nas npr. kulture, šolstva, zdravstva itd.), je v izhodišče potrebno vzeti in operacionalizirati neko potrebo – ta je temelj za vse nadaljnje postopke (ustvarjanje, brušenje, piljenje zgodbe znamke). Kar skušam naglasiti je, da  družbeni dogovor, kako je neka znamka financirana (bodisi iz javnega denarja ali neposredno iz lastne denarnice, kot recimo pralni stroj), nujno ne vpliva na sam proces boljšega ali slabšega zgodbarjenja, oblikovanja. Vsaj v idejnem smislu ne.

Oblikovanje se tiče tudi storitev, zadnje čase pa se veliko govori tudi o oblikovalskem razmišljanju kot poslovodnemu orodju (“design management”). To je povezano z uporabo kreativnosti na vsaki stopnji upravljanja in delovanja podjetij.