Vabljeni, da v svoje poslovno okolje vnesete obvezno branje čtiva z navdihujočimi zgodbami znamk kot dobrimi popotnicami pri vašem predanem predanem delu marketinga, znamčenja, kreative, trženja in prodaje. Privoščite si bralski odklop po super solo/duo/tuti ceni, mi vam pa obljubimo, da vas bomo redno zalagali Z AKTUALNIMI novicami, POGLOBLJENIMI članki, zgodbami NAVDIHA, mnenji in kolumnami vodilnih posameznikov in strokovnjakov, ki se posveča razvoju znamk in znamčenju.

Bralci revije Super Znamka:

USTVARJALCI IN RAZVIJALCI ZNAMK;
MARKETINGARJI;
BRAND MANAGERJI;
PROMOTORJI;
KOMUNIKATORJI IN PREDSTAVNIKI ODNOSOV Z JAVNOSTMI;
OGLAŠEVALCI;
METODOLOGI, ANALITIKI, INTERPRETI TRŽNIH RAZISKAV.

Kako naročiti?

Naroči se na revijo

The post Berem Super Znamko appeared first on Super Znamka.

Šport ima moč, navdihuje in združuje ljudi po vsem svetu. V tem prepričanju British Airways minule mesece vztrajno gradi na njihovi znamki. Navzven se tudi želi pozicionirati kot znamka, ki sicer podpira najboljše britanske talente. Raducanu svojih več kot 2,1 milijona sledilcev na Instagramu navdušeno preplavlja s pozitivnimi promocijskimi sporočili za znamko British Airways. Idej za razburljive promocijske projekte pri tem nikoli ne zmanjka. Nadvse ji je v čast, da kot mlada ambasadorska sodelujejo z legendarno britansko znamko.

Strokovnjaki znamk ocenjujejo, da bo s to potezo British Airways utegnil potegniti globalne koristi, zlati na Kitajskem, saj se po njej pretakajo kitajske in romunske korenine, tekoče pa govori tudi mandarinščino. Marcel Knobil, ustanovitelj Superbrands in svetovalnega sveta Brand Council, na tem mestu poudarja, da je »Kitajska perspektivno občinstvo, ki ga želijo osvojiti mnoge znamke … prav Emma je odličen vodnik« in gradnik. Ima avro uspeha in garaškega dela, je priljubljena in tako zelo »drugačna od votlih zvezdnic, ki slovijo po tem, da so slavne,« je dejal.

Emmin vse večji, večmilijonski ambasadorski portfelj obsega tudi druge močne, luksuzne znamke, kot so Tiffany & Co, Evian water in modna hiša Dior. A vse te odločitve okrog megalomanskih promocijskih projektov zgledna športnica prepušča staršem in ekipi, saj se sama rada osredotoča na tisto, kar ji največ pomeni, tj. šport in tekmovanje.

The post Teniška zvezda globalna ambasadorka British Airways appeared first on Super Znamka.

The post EU kartica ugodnosti za invalide appeared first on Super Znamka.

The post Intralighting z novim izdelkom Issa appeared first on Super Znamka.

Maksimalizem, minimalizem znamk. Tako predpostavljeno idejo črpam iz razmislekov o večnih mantrah, ki nas poganjajo znotraj poslovanja in soočajo v izzivih, kot so optimizacija (procesov, stroškov), programatično oglaševanje, iskanje oglasnih učinkov “manj je več”, takojšnja odzivnost v pogovornih oknih, boljše in enostavnejše uporabniške izkušnje itd. A oddaljimo se nekoliko stran od teoretizacije aktualnih marketinških trendov in nekoliko bolj poglobljeno predihajmo predpostavko, kaj je tisto, kar ustvarja tisti učinkoviti “-izem” znamk? Ali imamo prostor za novo vejo študije znotraj znamčenja? Sama vsekakor menim, da je škoda, ker je že sama preveč zvrnjena na klasične marketinške in oglaševalske koncepte. Znamčenje je čisto zaresna samostojna študija, ki jo gre dihati in se jo lotevati premišljeno, resno, z vso vnemo pa seveda tudi s kančkom (ali pa kar veliko) zabave.

Že lep čas je “in” oz. je poudarek na minimalizmu, tipično fengšujevsko, ki zagovarja sčiščene energije, clean barve, enostavne linije, skratka “manj je več”. Le še vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo smernice zasukale in pričele narekovati nekaj drugega, nasprotnega, drugačnega. V modi in bivanju se to že lep čas dogaja – dobrodošel maksimalizem! Konec belih sten, minimalne dekoracije, umirjene pastelne paletke. Glavni moto je “več je več”, kar pomeni, da se obdaš z mavrico barv, vzorcev, tekstur, bogatih in predvsem različnih stilov, ki se posrečeno mešajo (ok, kdaj tudi neposrečeno), četudi nimajo niti potencialnih temeljev sobivanja, kaj šele sokreiranja. Skratka, pretiravanje je zaželeno. 

Kako je pa v znamčenju? Kaj zagotavlja dober storytelling? Je res še vedno vse na principu “manj je več”? So še vedno najbolj zapomnljivi tisti oglasni učinki, embalaže, zgodbe ki so v svojih elementih, sloganih, sporočilih jasni ter sčiščeni? Je maksimalizem preveč konfuzen za čisto resno strategijo znamčenja, ki se obenem (v poplavi ponudbe na trgu) bori za svojo impozantno diferenciacijo? Ali pa je morda lahko tudi obratno … lahko kričeča pretirana barvitost razbije ponavljajoče minimalastične, safe prakse? Z učinkom, ki se ves čas išče, in s ciljem, h kateremu se ves čas sledi: lead.

K premislekom o vprašananjih minimalizma, maksimalimzma smo povabili številne pisce, vabljeni k prebiranju v kratkem. Na revijo pa se lahko tudi naročite.

The post Super Znamka no. 5 appeared first on Super Znamka.

TAM-TAM k sodelovanju na natečaj vabi k oddaji idej za kreativne plakate na razpisano temo: Nisem za stran, vzemi me v bran.

Koncept natečaja:

Zavržena hrana je danes eden večjih globalnih izzivov, ki s sabo nosi visoko etično, okoljsko in finančno ceno. Na svetovni ravni se zavrže približno tretjina vse hrane, proizvedene za ljudi, veliko odgovornost pri tem pa nosijo prav domača gospodinjstva. Pri TAM-TAM se že drugo leto pridružujejo akciji »Slovenski dan brez zavržene hrane«, ki je nastala na pobudo Lidla Slovenija. Akcija je namenjen ozaveščanju o odgovornostih posameznika ter k spodbujanju varčnejšega ravnanja s hrano v gospodinjstvih.

Težava zavržene hrane ne zadeva le industrije, pač pa pomembno vlogo pri tem odigrajo gospodinjstva. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je v letu 2020 v Sloveniji nastalo 143.570 ton odpadne hrane, vsak prebivalec Slovenije pa je pred dvema letoma zavrgel povprečno 68 kg hrane, kar je kilogram več kot leto poprej. Pred prihajajočim 2. Slovenskim dnevom brez zavržene hrane, ki bo potekal 22. aprila, je Lidl Slovenija odprl nagradni natečaj »Nisem za stran, vzemi me v bran«, v okviru katerega zbirajo okusne reciklirane recepte iz živil, ki v domačih gospodinjstvih največkrat ostajajo ali pa jim bo kmalu potekel rok uporabe. Več na: www.danbrezzavrzenehrane.si

The post Nisem za stran, vzemi me v bran appeared first on Super Znamka.

Znamke osmišljajo svet. Vsi mi smo vsakodnevni potrošniki. Ni pravilnih odgovorov; so samo iskrena in uporabniška.

Namen rubrike je osvetljevati vplivnost, sporočilnost posameznih znamk (blagovnih, storitvenih). Sleherni od nas je vpet v neko zgodbo, pravljico, koncept, ki ga je pritegnil, s tem, ko uporablja/kupuje določene izdelke določene storitve ter se k njim vsakič znova rad vrača. Ni pravih ali manj pravih znamk; ne želimo biti bitk med znamkami, temveč osvetliti, kako smo na koncu vsi mi takšni in drugačni potrošniki nekih zgodb (znamk). Refleksija filozofije znamk ni samo v imenu in logotipu, ampak tudi ali predvsem v esenci njihove doživljajske, doživete in podoživete izkušnje.

Hamo

ZAJTRK & KAVA/ČAJ: Moj zajtrk je že leta samo črna turška kava. Brbončice so najbolj naklonjene arabiki, zato je v domači džezvi vedno Barcaffe, občasno pa tudi kakšna druga 100 % arabika.

VOZNI PARK: Pri avtomobilih nisem izbirčen; morda me zadnja leta bolj zanima, kako bi bila ta vožnja čim manj škodljiva za okolje. Zanimata me elektrika in carsharing. Avto, ki ga občasno potrebujem, mora biti majhen, vanj pa moram spraviti par kovčkov za kitare in sebe. Recimo Renault Twingo electric. Ko pridemo do motorjev, sem manj eko, ker je elektro ponudba še premajhna. Tudi sicer mi hlapi bencina v dvokolesnem sistemu dvignejo dlako in recimo, da ta greh vsaj malo odplačam s čim manjšo uporabo avta.

GEL/MILO ZA TUŠIRANJE: Uf. Nekaj, kar nima silikonov in diši po naravi. Poskušam razne reči, ki jih kuhajo domači proizvajalci, in čim manj takih, ki jih mešajo korporacije. Nisem obseden s tem, ampak generalno rad podpiram lokalne varilce piva, viskija in žajfnic.

TELEFON: Tudi tukaj sem eko. () Že leta uporabljam jabolko. Vmes sem poizkusil androidni sistem in bil po tednu dni živčna razvalina. Navajen sem na ios in s tem sem posledično prepisal dušo na jablano. Če bi bilo po moje, bi imel samo stacionarca, žal samega sebe ne kličem prav pogosto, zato sem, kjer sem.

NAJLJUBŠI TRGOVEC: Teh je veliko. Hrana gre delno preko lokalnih kmetov, veliko pa iz merkatušparohoferlidlov. Tukaj bom poskušal fokus še bolj usmeriti k lokalcem, je pa res, da zato potrebuješ čas in boljšo organizacijo. Najhitrejši si še vedno v neki veliki trgovini, kjer je vse na enem mestu. To pa prispeva davek na to, kar zaužiješ. Všeč mi je, če se lahko s trgovcem ena na ena pomenim o tem, kaj bom kupil, pojedel, skuhal in spil. To je en fin družaben moment, ki ga v velecentrih praktično ni.

NAJLJUBŠA KAVARNA: Vse, kjer znajo narediti podaljšano kavo v malo skodelico. Če na tej točki zajebejo, me ni več tam. V Šentvidu grem najraje v park Žibert, v Kranju v Klubar, na Primorskem kamorkoli. . Bolj ko greš proti obali, bolj jim je jasna moja kava in bolj me prepričujejo, da se kave ne podaljšuje. Dobra kavarna ti s kavo podari še dobro zgodbo. Malo debatice za zraven. V centru Ljubljane grem vedno k Čoklu; tam je kava čisto adijo.

NAJLJUBŠA RESTAVRACIJA: Belvedur v kraju z istim imenom. Že pot do tja je fantastična. Ko pa dobiš fuže s tartufi, ugotoviš, da tega prej nisi nikoli jedel. Tako zelo preprosto in tako zelo dobro.

NAJLJUBŠA/ŽELENA DESTINACIJA/POČITNICE: Upam, da je še nimam, destinacije. () Rad imam počitnice, ampak rad spoznavam nove kraje, nove ljudi, navade. Pričakovanja si nastavim zelo nizko in potem sem lahko vedno navdušen. Nerad se ponavljam, ker so potem pričakovanja previsoka in počitnice postanejo neko jamranje, kako je bilo lani bolje … V republikah bivše Juge sem kar udomačen. Dobro mi denejo Bosanci, Dalmatinci, Srbi in Črnogorci, Makedonci, Hrvati. Težko bi kogarkoli izpostavil, vsi mi sedejo.

NAJLJUBŠE TUJE MESTO: Več jih je. Zelo me je očaral New York. Krasna multi kulti mineštra, kjer se lahko sprehajaš z nojem na glavi in se nihče ne bo vtaknil vate. Če si ljubitelj junkfooda, boš od tam prišel sit in srečen, da o trgovinah s kitarami sploh ne govorim. Paša za oči in bankrot za denarnico.

NAJLJUBŠE DOMAČE MESTO: Težko rečem, mogoče Maribor, ker imam rad Štajerce in ker je to še vedno mesto, ki je od Mariborčanov. V Ljubljani težko srečaš lokalca; samo še turisti so tam. Sam sem iz Ljubljane in na Poštni ulici v Mariboru srečam več znancev kot v Ljubljani. Sploh ne upam čez Poštno, ker se zataknem vsaj v treh oštarijah. .

MORJE ALI HRIBI: Vseeno, samo da je do tja čim več ovinkov. Z motorjem, počasi, da čutim, kako dišita zrak in svoboda. Cilj je povsem nepomemben.

ŠPORT: Nisem športnik, če pa že moram, potem je to motociklizem. Zadnje dni poskakujem po dvorišču s trial motorčkom. Fino se zgoniš, pa še na motorju si. To je res počasi in čez nemogoče ovire, ker dirkanje mene ne zanima.

GLASBA: Glasba je ljubezen, življenje, služba. Žanrsko sem precej neobremenjen. Zaradi službenih razlogov poslušam vse, iz ljubezenskih pa blues in rockenroll.

ZAVAROVALNICA/E: Pred-vojni dobičkarji mimo katerih, če še tako želim, ne morem. Nisem velik oboževalec zavarovalnic. Slaba karma.

NAJ OBLAČILA: Tista, ki ravno prav skrijejo in ravno prav odkrijejo. Hladna poleti, topla pozimi … . Ker sem veliko na motorju in veliko na odrih, kjer se izvaja rokenrol, bo skupno oblačilo najverjetneje usnjena jakna. Na odru sicer ni treba, da so usnjene, za motor pa so preizkušeno boljše. Če bi iskal najboljšo lederco, je to Belstaff ali pa Rokker. Sicer zelo drage naložbe, ki jih lahko nosiš dve desetletji in po tem izgledajo še veliko bolje. Še nimam, ampak bom. Gorenjec v meni še vedno preračunava.

The post PROFIL ZNANEGA POTROŠNIKA appeared first on Super Znamka.

Agencija Bold pooseblja njeno vizijo v pravem in prenesenem pomenu besede in imena. Slednje je prav tako znamka, ki diha poslanstvo in bruha ideje. Z oznako »bold« (ang. drzen) se Bold na slovenskem trgu pozicionira kot drzna, pogumna agencija, ki dela močne, odločne korake. Kot slikarju, ki vleče energične poteze čopiča, se v takšnih praksah prepozna tudi sama ekipa; tj. energične, 360 stopinjske poteze, ki obenem konotirajo njihovo »full service« ponudbo, ki išče rešitve v online in offline okoljih.

Biti drzen pomeni tudi biti krepek, kot so lahko krepke in odebeljene črke v pisavah digitalne abecede. Agencija Bold povezuje krepke kreativne ideje, v katerih skuša biti skromna, a predrzna; lumpač, a olikana; ne nastopaška, a hkrati čutna v prostoru; kot prefinjeni James Bond z licenco za humor, brez šovinizma. Govori skozi dejanja, zbuja se ob zvonjenju budilke in je vedno točna. Vzame žogo v zadnji sekundi tekme in prevzema odgovornost, ne glede na končni izid. Z drznimi, odločnimi, pogumnimi pristopi skuša pustiti krepke sledi v unikatnih zgodbah, ki jih na temelju analitičnih, kvalitativnih 360 stopinjskih obratov kreira za svoje naročnike.

Verjamejo v tri ključne vrednote: deljenje, prilagajanje in zaupanje – drzno, brez fig v žepu. Znanje, ki ga akumulirajo skozi vsakodnevne prakse digitalnih nastopov, z veseljem in nesebično prenašajo na mlajše generacije. Odločili so se, da bodo več kot tržna, oglaševalska in marketinška agencija. Bodo obenem tudi izobraževalna agencija. V sodelovanju z Alumni klubom Ekonomske fakultete organizirajo vrhunske Tik Talk epizode (več si preberite na naslednjih številkah revije Super Znamka). Ne bojijo se deliti znanja, ravno nasprotno, deljenje znanja je »must have«, če želijo družbeno odgovorno delovanje v branži ne samo zagovarjati preko naročnikov, ampak ga izkazovati tudi sami. Povezovanje trga in znanosti je ključno za bodoče ustvarjanje kreativnih presežkov na področju znamčenja.

Drzni Bold, želimo vam drzno dihanje v drznih pospeških znamčenja, vse dobro in predvsem: drzno!

The post Drzno drzni Bold appeared first on Super Znamka.

Čeprav se tokratna številka revije Super Znamka posveča glorifikaciji kreative, hvaležnosti kreativnega ustvarjanja znamk in komuniciranja pri prenašanju končnih sporočil, se vselej lahko za hip ustavimo tudi pri kritičnih refleksijah praks kreativnega ustvarjanja. Tu ne mislim neposredne kritike kreativnemu ustvarjanju per se kot vsem tistim družbenim posledicam in merilom obnašanja, ki jih končni izdelki skozi prakse kreativnega ustvarjanja (ne)hote prinesejo.

Logotip je samoumevna značka slehernega podjetja, znamke, ki kreira in se reprezentira na trgu. Bestseller No logo, zdaj že izpred dveh desetletij, pa je odprl polje kritike, kako smo se izgubili v tako poznamčenem svetu. Kleinova je v svetovnem merilu požela plaz odobravanja in pohval, ker si je vzela dragoceni čas za vztrajno raziskovanje in argumentirano pisanje o reportaži novega oznamčenega sveta. A to delo gre bolj jemati kot družbeno in politično kritiko ter način življenja, kot ga živimo.

Večna klasika, ki je v izrazu uporništva podobo znanega logotipa (krokodil Lacoste) raje simulirala, izrezovala in lepila.

Morda so se na prehodu v novo tisočletje res že pošteno brisale meje med udobnim potrošniškim svetom in realnostjo, prepleteno z dnevnimi izzivi, bitkami, dinamiko hitrih sprememb. Kako uravnovesiti pričakovani ali želeni instant ter protest potrošniškemu kapitalizmu? No logo je navdahnila tudi številne glasbenike in umetnike. Znano je, da se je skupina Radiohead, ki je bila prav tako navdušena nad knjigo, v šotoru odpravila na turnejo po Evropi, da bi se izognili prizoriščem, ki jih sponzorirajo podjetja. Razmišljali so tudi o tem, da bi svoj album iz leta 2000 poimenovali No Logo, preden so končno prišli na Kid A. Knjiga se je v teh navdihih tako dobro odrezala, da je celo založnik Naomi Klein skušal prepričati, da mora avtorsko zaščiti naslov in logotip njenega dela.

Toda, ali lahko v tako poznamčenem svetu bistveno spremenimo (ali čutimo potrebo po spreminjanju) prakse delovanja, vedenja, obnašanja? Podobno kot skuša orati ledino Greta Thunberg; bodo zato mladi kaj manj apolitični in aktivno pro-okoljsko usmerjeni tudi v svojih delovanjih, navadah konzumiranja? Zaradi knjige, ki sem jo pred šestnajstimi leti dobesedno požirala, ko sem jo prvič prebirala, me še danes, ko jo ponovno prebiram, spreleti srh, kako klinično je Naomi Klein nanizala analizo prostora, izbire, delovnih mest in mreže znamk. Poglavje za poglavjem je secirala zgodbe o logotipih ter podobe znamk v vseh vidikih naših življenj in kulturnega sobivanja.

Kako uravnovesiti pričakovani ali želeni instant ter protest potrošniškemu kapitalizmu?

Naomi Klein je bila tudi v svojih dejanjih radikalna. Raje, kot da bi nosila original Lacostovo majičko, je skreirala, izrezala in nalepila svojega krokodila na povsem običajno belo majico. A vsaka skrajnost, tudi argumentirane kritike, prinaša neko neodobravanje, zgražanje. Namreč, na drugi strani vsi predani oboževalci te znamke takšne prakse jemljejo kot žalitev, razvrednotenje znamke in njene sporočilnosti, na kateri je utemeljena. Kot smo kritični ali nestrpni do pretiranega potrošništva, smo kritični ali nestrpni do pretiranega kopiranja in lepljenja dovršenih, izpiljenih in razvitih znamk, zgodb. Tu nastopi tisti nov kritični moment (kar sicer ni zgodba in sporočilo Naomi Klein), ki si ga že lep čas zastavljamo kot vprašanje: Se je kreativnost izpela? Je res lažje, preprosteje spremljati konkurenco in hiteti izdelovati približno podobne alternative?

Osebno vsega skupaj ne jemljem tako pesimistično. Prakse kopiranja so že lahko sporne, če se jih jemlje preveč površno in na prvo žogo. Vsaka stvar je lahko navdih in reciklaža v najbolj pozitivnem pomenu besede, če dejansko je navdih in reciklaža, ki se izogiba neposrednemu kopiranju in posveča razvoju nečesa novega ali nadgradnji nečesa obstoječega. Kdor opravi to domačo nalogo, je vselej na dobri poti.

Se je kreativnost izpela? Je res lažje, preprosteje spremljati konkurenco in hiteti izdelovati približno podobne alternative?

Že lep čas osvetljujemo zgledne primere tistih znamk, ki obenem ponujajo družbeno odgovornost kot novo budnost. A tudi tu se hitro pokažejo razlike med tistimi, ki to filozofijo dejansko živijo in jo avtentično sporočajo, in med tistimi, ki ji sledijo zgolj zato, ker ji je priporočljivo slediti. Sama se tu še nekoliko drzneje sprašujem: Ali je možno iznajti formulo zdrave fetišizacije, ki se postavlja nad fašizacijo v lepotni industriji? Kaj je in bo še naprej: fetišizem ali fašizem? Absorpcija ali subverzija zahodnih energij? Globalna gibanja za resnično ali fake pravičnost? Itd.

Tiste znamke, ki uspejo v svojih kreativnih zgodbah doseči, da so končni uporabniki na koncu tudi motivirani, povezovalni, sodelovalni, interaktivni, družbeno, kulturno, politično in okoljsko odgovorni, so nedvomno na bolj hvaležni poti.

Ali je možno iznajti formulo zdrave fetišizacije, ki se postavlja nad fašizacijo v lepotni industriji?

The post BRANJE: NO LOGO, NAOMI KLEIN appeared first on Super Znamka.

Izdelčna skupina prigrizkov in pakiranih pekovskih izdelkov samo v Združenih državah Amerike predstavlja več kot 100 milijard dolarjev vreden trg, ki v povprečju narašča za 5 % letno. Fini pekovski keksi Oreo veljajo za industrijskega prvaka v ameriškem in tudi svetovnem merilu, saj predstavlja vsaj eno milijardo dolarjev vreden trg; na prodajnih policah jih je mogoče dobiti v več kot 100 državah sveta. Hčerinsko podjetje znamke spada pod okrilje globalnega mogotca Kraft Foods Global Inc.

Njegovi začetki segajo v začetek 20. stoletja, ko so se Američani navlekli angleške navade uživanja piškotov. Tako popularizirane so navdahnile podjetje The National Biscuit Company, da je proizvedlo prve OREO piškote, ki so luč sveta ugledali pred skoraj 110 leti, točneje februarja 1912. Paketek piškotov je takrat stal 30 ameriških centov. Navdih za ime pa so črpali pri grški besedi oreo, ki pomeni hrib ali goro in naj bi odstirala reliefno obliko piškotnih ploskev.

Oreo se od začetka ni spremenil; ohranil je sendvič podobo dveh čokoladnih kolutov z mlečno vanilijevo sredico. Celotna konceptualna zasnova je stalna spremljevalka tudi vseh oglasnih in promocijskih sporočil, ki jih občasno nadgradijo z aktualnimi različicami in adaptacijami v odvisnosti od prehrambnih navad, ciljanih (pod)skupin potrošnikov in slavljenja določenih praznikov: Oreo brez sladkorja, Mini Oreo, Oreo Cakesters itd. Osnovna promocija in sporočilnost uživanja Oreo piškotov pa se skozi glavna oglaševalska in promocijska sporočila ves čas ohranja – privošči si klasični piškotni ritual kot pri slehernem otroku: zasukaj, pomoči, oblizni. S tem osnovnim komunikacijskim sporočilom Oreo že desetletja ohranja vez s svojimi zvestimi potrošniki.

Ob spreminjajoči se medijski krajini in razcvetu družbenih omrežij Oreo posrečeno nadaljuje svojo komunikacijo tudi na teh platformah, z vizijo povezovati družino in prijatelje. Svoje sledilce nagrajuje in spodbuja njihovo interakcijo v sodelovanju pri različnih igrah, tekmovanjih, unikatnih video promocijah.

Znamka Oreo tako skuša o(b)stati več kot piškot. Več kot okusen prigrizek. Okusni čokoladni ploskvi, ki v sredini ponujata izvrstno mlečno kremo, želita biti edinstven ikoničen piškot, ki zadovoljuje generacije za generacijami, družine, prijatelje. Od dedka, ki piškotno izkušnjo Orea deli z vnukinjo, do brata, ki mlajšega bratca uči, kako zasukati, pomočiti in oblizniti mehko piškotno teksturo … Namen je, da se zgodi tisti čarobni moment, ki povezuje ali ustvarja posebno vzdušje, izkušnjo ob uživanju tega piškota.

Priljubljeni mlečni piškot vsepovsod po svetu še naprej načrtuje uresničevanje vizije po poti takšnega uživanja z dodajanjem novih vsebin, trgov in kanalov, na katere bi se še rad razširil.

The post LEGENDA: OREO. MLEČEN. appeared first on Super Znamka.