KOLUMNA: Govori, kar delaš. In obratno.

Aktualno, Kolumne, Prispevki

📅 27.05.2024

Čisto vsak človek je edinstven – ne obstajata dve osebi, ki bi imeli popolnoma enako razmišljanje, poglede in preference. Enako je s podjetji in znamkami; med seboj so si sicer lahko podobne, imajo skupne lastnosti, podobnosti v delovanju, a kljub temu niso enake. In zakaj bi to sploh želele, če pa lahko z izražanjem nekih lastnosti izstopajo, poudarijo svojo posebnost in se tako diferencirajo od konkurence ter s ciljnimi javnostmi spletejo (še) tesnejše vezi?

Ker delam, kar delam, ob nakupu marsikaterega izdelka ali storitve (večinoma v poplavi ponudbe) precej premišljeno izbiram med njimi. Ob tem imam v mislih, kako se en izdelek ali znamka razlikuje od druge, kateri izmed dveh izdelkov mi je bližje, kaj njuna proizvajalca zagovarjata, kako nastopata v javnosti, kakšen je njun nagovor in kakšne obljube. Opažam, da generičnega komuniciranja dandanes resnično ne primanjkuje. Ob tem pa se sprašujem, če znamke/podjetja sploh nimajo neke vizije o lastni personi. Si je ne upajo izraziti? Ali pa jim je pravzaprav vseeno in se jim tovrstno pozicioniranje niti ne zdi potrebno? V vsakem primeru je to zagotovo zamujena priložnost.

Z izražanjem svojih lastnosti, posebnosti, drugačnosti, stališč in mnenj znamka izrazi kdo je, postane bolj poosebljena in tako se lahko približa ciljnim javnostim ter splete tesnejše vezi na podlagi skupnih lastnosti, zanimanj in prepričanj. Seveda se približa določenim javnostim, od drugih pa se lahko z jasnim izražanjem svojega jaza oddalji, ampak tesnejše vezi s prvimi lahko zagotovo pomenijo večjo pripadnost, dolgoročen odnos, zvestobo, tudi zagovorništvo. To velja tako za eksterne kot interne javnosti.

Na pristno komunikacijo s (potencialnimi) sodelavci bi morala biti podjetja – zlasti v času izredno nizke brezposelnosti, ko se delodajalci na trgu krepko borijo za (dobre) kadre – še posebej pozorna v luči grajenja pripadnosti in, kar je bržkone še pomembneje, zavzetosti. Pri tem pa je ključnega pomena, da besede odražajo dejanja – da to, kar govoriš, dejansko tudi delaš; saj poznate tisto, actions speak louder than words.

V Gallupovi raziskavi za leto 2022[1] je kar 40 odstotkov vprašanih kot razlog, zakaj so zapustili delodajalca, navedlo vključenost in kulturo (ang. engagement and culture), s 26 odstotki pa je sledil odgovor dobro počutje in ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem (ang. wellbeing and work-life balance). Skupno ti dve področji nezadovoljstva predstavljata 66 odstotkov razlogov, zaradi katerih so zaposleni leta 2022 zapustili delodajalca – torej je kar trikrat več ljudi menjalo zaposlitev zaradi vključenosti, kulture, dobrega počutja in ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem, v primerjavi s tistimi, ki so kot razlog odpovedi navedi plačilo in ugodnosti (ang. pay and benefits). Prav kultura in vključenost sta tista, kjer je transparentna in pristna komunikacija ključnega pomena. Zelo preprost primer – na razgovoru potencialnemu kandidatu poveste, da je možno hibridno delo. Ob nastopu dela mu nadrejeni pojasni, da je na daljavo mogoče delati maksimalno dvakrat tedensko, hkrati pa to ne more biti ob ponedeljkih in petkih, ker imate takrat kolegije in želite, da je celotna ekipa prisotna v živo. Za ostale dni pa mora, če želi delati na daljavo, oddati pisno prošnjo in seveda pridobiti odobritev. Ta situacija je precej drugačna od zagotovila »hibridno delo je seveda možno« z razgovora. Ker je to novemu sodelavcu pomemben dejavnik, je seveda nezadovoljen. In to že takoj ob začetku dela pri vas! To je približno tako, kot če bi na prvem zmenku rekla, da prosti čas preživljam aktivno, kaj kmalu pa bi se izkazalo, da je aktiven zgolj moj palec na TV daljincu. Dajanje praznih in zavajajočih obljub, ker je nekaj v trendu in se za povrhu vsega še dobro sliši, na dolgi rok ne pije vode.

Poskušati biti nekaj, kar niste, in dajati obljube, ki jih ne morete (ali pa ne želite) izpolniti, nima smisla v nobenem odnosu. Avtentično je govoriti, kar delaš, in delati, kar govoriš. Ljudje – in seveda posledično ciljne javnosti neke znamke oz. podjetja – smo tako različni, da bo izražanje pristnosti zagotovo nagrajeno pri skupini, ki se bo z vašimi vrednotami, kulturo in dejanji poistovetila. Če si boste le drznili izstopati iz generične sivine.


[1] Raziskava je bila izvedena med zaposlenimi v Združenih državah Amerike.

Ostale kolumne

KOLUMNA: Vrednote podjetnika narekujejo poslovno etiko podjetja

KOLUMNA: Vrednote podjetnika narekujejo poslovno etiko podjetja

Za blagovno znamko radi uporabimo definicijo “blagovna znamka je to, kako obnašanje znamke dojemajo drugi”. Znamčenje se torej v prvi vrsti navezuje na kulturo, vrednote, identiteto in njegovo bistvo – to je tista izkušnja, ki jo potrošnik dobi. Bolj kot je edinstvena in pristna, močnješa je blagovna znamka. In na tem mestu vas vabim, dragi bralci, da si zastavite novo vprašanje: Kdo je lahko bolj edinstven in pristen od nas samih samih?

KOLUMNA: Hudičev odvetnik proti avtentičnemu načinu vodenja.

KOLUMNA: Hudičev odvetnik proti avtentičnemu načinu vodenja.

Pomembno se je zavedati, da nismo »sestavljeni« samo iz dobrih delov  – vrednot, lepih želja in sanj, torej lastnosti, ki jih imajo drugi najbolj radi pri nas. Za večino ljudi je lahko tisto, kar je za nas naravno, tudi precej grdo. Ko smo recimo preveč kritični, nekomunikativni, osorni, obsojajoči ali togi, smo verjetno najbolj resnični – vendar nismo najboljši. In to niso deli našega »avtentičnega jaza«, ki ga želimo javno razkazovati ali pa, da postane del naše osebne znamke. Kljub pozitivnim stranem avtentičnost prinaša izzive.

KOLUMNA: Modrosti z ulice.

KOLUMNA: Modrosti z ulice.

Ta ulična modrost, po kateri se ravnajo največji strategi največje igre z žogo na svetu, pa bi morala biti tudi vodilo vseh, ki se ukvarjamo z znamkami…

KOLUMNA: Čustva in Romantika v marketingu: Ključ do Src in Znamk

KOLUMNA: Čustva in Romantika v marketingu: Ključ do Src in Znamk

V marketingu in oglaševanju se romantične tehnike vedno bolj uporabljajo kot orodje za pritegovanje pozornosti potrošnikov. Ta pristop ne le trka na vrata naših čustev, ampak išče pot do našega poistovetenja s sentimentalnimi temami, ki odmevajo v naših srcih. Toda…Je romantika vedno zmagovalna formula?

KOLUMNA: Romantizem v oglaševanju znamkinih zgodb

KOLUMNA: Romantizem v oglaševanju znamkinih zgodb

Romantizem je evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo. FRAN ga definira kot odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost.

Romantika je bila do neke mere odziv na razsvetljenstvo in racionalizem. Poudarjala je čustveno, individualno, subjektivno, iracionalno, domiselno, spontano.

Kaj pa ima romantizem z oglaševanjem?

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja