BIG SEE je velika zgodba. Konkretna, povezovalna zgodba. Je unikum v širšem regionalnem prostoru, saj zajema intenzivno sodelovanje kar 21 držav jugovzhodne Evrope, ki predstavljajo 350-milijonski trg ter slavijo inovativni in kreativni duh regije. Platforma, ki se zgledno razvija in predstavlja svojevrstno znamko na področju ustvarjalnosti, oblikovanja, arhitekture, notranje opreme, produktnega in modnega oblikovanja.

Ustvarjalna moč in ustvarjalni duh potencialov jugovzhodne Evrope nikoli ne počivata. Sta navdih in širši gradnik. V ozadju celotnega koncepta pa sloni idejni oče in ustanovitelj ter direktor Zavoda Big, Zmago Novak, ki je prepričan, da gre v tej zgodbi za najatraktivnejšo regijo in da mora Ljubljana postati njena ustvarjalna prestolnica.

Vrhunec z letnim pregledom najboljših oblikovalskih in arhitekturnih doživetij zaokrožujeta dva ključna festivala, z namenom promocije oblikovalskega potenciala tako Slovenije kot tudi širše regije.

Z Zmagom Novakom smo se pogovarjali o marsičem; o potencialih ustvarjanja dobrih zgodb znamk (izdelkov in/ali storitev), vizijah razmišljanja o dobrih praksah oblikovanja, uporabi kreativnosti na vsaki stopnji upravljanj in delovanja podjetij. Vabljeni k prebiranju.

Sprašuje: Ines Markovčič

Zavod Big vsako leto organizira oblikovalsko konferenco, ki odpira kvaliteten nabor tematik, interdisciplinarnih diskusij in predavanj o vlogi oblikovanja. Kako je s sodobnim oblikovanjem v luči globalnih sprememb, teženj po trajnosti?

Če smo natančni, organiziramo BIG SEE oblikovalsko (oktobra) in arhitekturno (maja) konferenco ter ob vsaki sejem in podelitev vedno bolj uglednih regionalnih nagrad za 21 držav jugovzhodne Evrope.

Pri obeh dogodkih si prizadevamo za točno to, kar sprašujete: za čim večji poudarek na trajnosti, kar nagrajujejo tudi naše mednarodne žirije. Tako v Sloveniji kot v regiji in seveda po vsem svetu zaznavamo vedno več trajnostno usmerjenih projektov, gotovo pa jih bo moralo biti še veliko več, če kot človeštvo želimo izpolniti zaveze za zaustavitev podnebnih sprememb in sčasoma odpravo škodljivih posledic neodgovornega gospodarjenja z našim skupnim domom, planetom.

Vaš program je zanimiv tudi v tem pogledu, ker odpira polje problematizacije in subverzije zastarelih konceptov, obenem pa provocira in navdihuje z novimi idejami. Kaj po vašem mnenju danes zagotavlja dobre zgodbe znamk – ne glede na panogo? In, če greva v panoge, kako se tipično zarisujejo razlike med komercialnimi in nekomercialnimi panogami? Česa se lahko komercialne panoge naučijo od nekomercialnih in obratno?

Dobre zgodbe znamk – ali novih izdelkov ali storitev – so v prvi vrsti vedno rezultat navdihnjene rešitve dejanskega problema: kako lahko bolj učinkovito operem perilo kot z namakanjem v reki? Kako je moj pralni stroj lahko bolj energetsko učinkovit, tišji, cenejši, bolj intuitivno uporaben? 

Pred znamko so vedno uporabnice in uporabniki ter njihove potrebe, te pa imajo vedno ogromno podrobnosti, na katerih se lahko gradijo močne zgodbe znamk.

Vprašanja o komercialnih ali nekomercialnih panogah? Ne bi niti vzpostavljal neke ločnice v tem smislu. Vsaj v luči osvetljevanja vprašanj o dobrih praksah znamčenja ne. Seveda je razlika v virih in načinih financiranja. A ne glede na način in potek financiranja, tudi v primeru javnega financiranja česarkoli (pri nas npr. kulture, šolstva, zdravstva itd.), je v izhodišče potrebno vzeti in operacionalizirati neko potrebo – ta je temelj za vse nadaljnje postopke (ustvarjanje, brušenje, piljenje zgodbe znamke). Kar skušam naglasiti je, da  družbeni dogovor, kako je neka znamka financirana (bodisi iz javnega denarja ali neposredno iz lastne denarnice, kot recimo pralni stroj), nujno ne vpliva na sam proces boljšega ali slabšega zgodbarjenja, oblikovanja. Vsaj v idejnem smislu ne.

Oblikovanje se tiče tudi storitev, zadnje čase pa se veliko govori tudi o oblikovalskem razmišljanju kot poslovodnemu orodju (“design management”). To je povezano z uporabo kreativnosti na vsaki stopnji upravljanja in delovanja podjetij.

Oblikovalsko dovršenih zgodb znamk je pri nas precej.

Eno od ključnih vprašanj, ki se oblikovalcem v čudovitem svetu oblikovanja surovo zastavlja oz. se z njim srečajo v nadaljevanju: kako prodajati in tržiti izdelke končnim uporabnikom. Tudi ta vprašanja ste razgrnili na letošnjem dogodku BIG SEE. Kakšne so vsakodnevne izkušnje in izzivi oblikovalcev? Je ta servis bolje prepustiti klasičnim tržnikom ali je bolje, da se z njimi ukvarjajo oblikovalci sami?

Oblikovanje, ki ni vpeto v precej kompleksne proizvodno-tržne verige, je sorazmerno redko. Ponavadi gre za unikatno oblikovanje, ki ga v angleščini imenujejo “applied arts”, pri nas iz nemščine “uporabna umetnost”. Ampak tudi umetniki, ki želijo živeti od svojega dela, se morajo soočiti s problemom prodaje, tako da ta zagata obstaja povsod.

Oblikovanje in strategija ne funkcionirata takrat, ko sta spregledana, ko sploh ne vemo, da obstajata. Še slabše je takrat, ko kriče opozarjata na svojo zgrešenost.

Izkušnje iz regije in sveta govorijo, da je gotovo bolj učinkovito posamezne naloge prepustiti strokovnjakom. Seveda pa to s seboj prinaša določeno sodelovanje tudi na vsebinskem področju, se pravi, da tržnik ali tudi proizvajalec ali investitor sodelujejo pri posameznih odločitvah v oblikovalskem procesu.

So lahko gospodarske zgodbe kreativne, morda tudi romantične? Kot kurator in gostujoči žirant (tudi mednarodnih dogodkov) gotovo lahko pričate o kakšnih impresivnih primerih in napotkih za dobro zgodbarjenje v teh panogah?

Uspešne gospodarske zgodbe so vedno kreativne, saj so ponudile nekaj, kar trg potrebuje. O romantičnosti tega bi težko sodil, predvsem zato, ker ima vsak od nas verjetno malo svojo predstavo o romantiki.

Glede dobrega “zgodbarjenja” pa ponovno: tudi dobra zgodba okrog izdelka ali storitve je del potrebe uporabnice ali uporabnika; ob vsaki nakupni odločitvi potrebujemo dobro zgodbo/ racionalizacijo, zakaj smo se odločili za nakup, zakaj smo denar namenili pralnemu stroju te in te znamke, ne pa kakšne druge, morda cenejše, morda manj trajnostne, manj oblikovalsko navdihujoče itd. itn. Seveda, povsod so zgodbe.

Vsi si lahko želimo predvsem sinergij med investitorji in oblikovalci. Potem uspeh ne more izostati.

Oblikovanje (če gledamo skozi zgodovino človeštva) nikoli ne umre. Zgledno se ohranja in nadgrajuje vzporedno z razvojem inovativnih tehnik ustvarjanja, tudi v povezavi z digitalnimi orodji. Katere izzive bo po vašem mnenju prinesla (ali že vnaša) bližnja prihodnost? Kakšne so vsakodnevne izkušnje oblikovalcev, o čem se najpogosteje pogovarjate, ko razgrinjate odnose in prakse oblikovanja?

Seveda vedno živimo v nekem duhu časa in to velja tud za oblikovanje: to stoletje se in se bomo ogromno ukvarjali s trajnostjo, zadnje leto se je temu pridružila umetna inteligenca, pred dobrim desetletjem je za par let vse zaznamovala globalna finančna kriza – tri leta nazaj pa pandemija, ki se je danes komaj še spomnimo.

Vse to vpliva na oblikovanje in arhitekturo in na naše pogovore o tem iz leta v leto, tako kot je skozi vso zgodovino.

Zaznavamo vedno več trajnostnih projektov, gotovo pa jih bo moralo biti še več, če želimo odpravo škodljivih posledic neodgovornega gospodarjenja z našim skupnim domom, planetom.

Oblikovanje je širok pojem in marsikdo najprej pomisli na oblikovan končni izdelek. A vse bolj se odpirajo diskusije in problematizirajo prakse tudi učinkovitega oblikovanja storitev. Kaj narekujejo trendi oblikovalske zrelosti v Srednji in Vzhodni Evropi? Oz., če se vežem na raziskavo Univerze za umetnost in oblikovanje, Moholy-Nagi iz Budimpešte, kakšne so ključne ugotovitve tristo vodilnih gospodarstvenikov o njihovih lastnih pogledih in vlogi oblikovanja v poslu?

Seveda, oblikovanje se tiče tudi storitev, zadnje čase pa se veliko govori tudi o oblikovalskemu razmišljanju kot poslovodnemu orodju (“design management”). To je povezano z uporabo kreativnosti na vsaki stopnji upravljanja in delovanja podjetij, zelo pomembna komponenta tega pa je tudi nenehno prototipiranje, ki je zelo značilno za industrijsko oblikovanje. Številni gospodarstveniki ugotavljajo, da je to prava pot, pa tudi države, ki spodbujajo izobraževanje v tej smeri – in to je potrdila tudi raziskava te ugledne madžarske univerze, ki je bila predstavljena oktobra v Ljubljani na Tednu oblikovanja BIG SEE.

Vsi si lahko želimo predvsem sinergij med investitorji in oblikovalci. Potem uspeh ne more izostati.

Kaj po vašem mnenju zagotavlja dobre zgodbe znamk? (na splošno, ne glede na izbrani kanal, panogo in orodje oblikovanja …)

O tem, kako nastajajo dobre zgodbe znamk, sem povedal že precej. Oblikovalsko dovršenih zgodb znamk pa je precej tudi pri nas – in, da ne bi koga pozabil, bralce in bralke vabim na našo spletno stran www.bigsee.eu, kjer bodo našli številne odlične primere, tudi slovenske.

Kdaj po vašem mnenju oblikovana znamka (bodisi izdelek bodisi storitev) ne funkcionira? Po čem sodite oz. kaj neuspešno zastavljeno strategijo oblikovanja najprej in najbolj izda?

Če precej poenostavim, oblikovanje – in strategija – predvsem ne funkcionirata takrat, ko sta spregledana, ko sploh ne vemo, da obstajata. Seveda je pa še slabše takrat, kadar kriče opozarjata na svojo zgrešenost.

Izkušnje iz regije in sveta govorijo, da je gotovo bolj učinkovito posamezne naloge prepustiti strokovnjakom. To pomeni tudi določeno vsebinsko sodelovanje, se pravi, da tržnik, proizvajalec ali investitor sodelujejo pri posameznih odločitvah v oblikovalskem procesu.

Česa si želite ali pogrešate pri oblikovalskih stvaritvah na slovenskem trgu, pa je to nehvaležno izdati, a vendarle … zaključna pozitivna (in/ali kritična) misel, navdih, popotnica za vse obstoječe in bodoče oblikovalske zgodbe?

Ne bi se rad ponavljal, pa vendarle: vsi si lahko želimo predvsem sinergij med investitorji in oblikovalci, ki skupaj prepoznajo in domišljeno odgovorijo na realne potrebe ljudi oziroma trga in širše skupnosti. Potem uspeh ne more izostati.

Uspešne gospodarske zgodbe so vedno kreativne, saj so ponudile nekaj, kar trg potrebuje.

The post KAJ PRAVI: Zmago Novak, Zavod Big, direktor appeared first on Super Znamka.

Namen rubrike je osvetljevati vplivnost, sporočilnost posameznih znamk (blagovnih, storitvenih). Sleherni od nas je vpet v neko zgodbo, pravljico, koncept, ki ga je pritegnil, s tem, ko uporablja/kupuje določene izdelke določene storitve ter se k njim vsakič znova rad vrača. Ni pravih ali manj pravih znamk; ne želimo biti bitk med znamkami, temveč osvetliti, kako smo na koncu vsi mi takšni in drugačni potrošniki nekih zgodb (znamk). Refleksija filozofije znamk ni samo v imenu in logotipu, ampak tudi ali predvsem v esenci njihove doživljajske, doživete in podoživete izkušnje.

Oto Pestner

Zajtrk & kava/čaj:

Ker je to prvo vprašanje, bom rekel dobro jutro. Definitivno je kava moja priljubljena jutranja pijača, vendar pa rad v bolj prehladnih dneh spijem kak čaj. Sam zajtrk si rad privoščim, ko smo kdaj v tujini in prespimo, potem pa nas v hotelu pričaka samopostrežba. Doma pa zajtrkujem bolj poredko.

Vozni park:

Sem antivoznik s spravljenim vozniškim dovoljenjem (ne velja več). Nikoli se nisem počutil suverenega za volanom, tisti mali čas, ko sem vozil.  Žena vozi odlično.

Gel/milo za tuširanje:

Nisem izbirčen. Doma take stvari od časa do časa menjamo.

Telefon:

Samsung (android), novejši model.

Najljubši trgovec:

Tisti, ki ima ugodne cene.

Najljubša kavarna:

Patent Hub v Črnučah (kjer stanujem). V kavarni pa smo sami sosedje in to daje še posebno prijateljsko vzdušje. Pridite kdaj.

Najljubša restavracija:

Je nimam.

Najljubša/želena destinacija/počitnice:

Moram priznat da tudi v teh letih nimam izbrane neke posebne lokacije. Zame je moj poklic počitnica.

Najljubše tuje mesto:

London.

Najljubše domače mesto:

Ljubljana.

Morje ali hribi:

Hribi (upam, da spet kmalu).

Šport:

Počivanje.

Zavarovalnica/e:

Dajte mi dobre ponudbe, da izberem.

Naj oblačila:

Topla.

Oto je v decembru izredno zaseden in gostuje vsepovsod po Sloveniji. V Ljubljani ga bomo lahko poslušali 19. 12. 2023  v Klubu 300, 30.12.2023 v Solčavi z izjemnim Smooth Bandom,  ima pa tudi veliko manjših božičnih koncertov. 

The post PROFIL ZNANEGA POTROŠNIKA: <strong>Oto Pestner</strong> appeared first on Super Znamka.

Lucija Vrankar

„Bivša stevardesa z veliko ljubeznijo do kave“. Tako se Lucija pozicionira na svojem YouTube kanalu.

V Sloveniji pa jo poznamo tudi kot popotnico vlogerko, izvirno TikTok ustvarjalko in ambasadorko znamk, ki delujejo v domačem prostoru.

Pa najprej…kavo katere znamke najraje piješ?

Hej! Torej, če jo skuha kdo od mojih družinskih članov je to vedno Barcaffe – črna!

Če pa jo pripravim sama, na mojem kavomatu pijem Monte kavo. V kafičih pa kar je!

Tvoja zgodba na družbenih omrežjih se je pričela med oblaki, kajne?  Kaj te je navdihnilo, da si se odločila deliti svojo zgodbo s širšo publiko?

Moja zgodba se je na Youtubu pričela že par let prej. Leta 2017 sem objavila svoj prvi “Vlog”

Je pa moja služba stevardese definitivno pripomogla h gledanosti mojih kanalov

Preprosto sem želela domačim pokazati, kako se imam v tujini. Kako živim, kaj počnem, s kom se družim. In skozi čas me je poleg mojih domačih pričelo spremljati še “par sto” ljudi

Zagotovo te lahko označimo kot “the citizen of the world” . Obiskala si mnogo držav (morda lahko zaupaš koliko), se spoznala z najrazličnejšimi kulturami… Kakšna pa se ti zdi kultura družbenih omrežij? Kako jo doživljaš?

Če sem iskrena, ne vem točne številke

Mislim pa, da sem jih obiskala vsaj 60.

Kultura družbenih omrežji se mi zdi veliko bolj preprosta, kot jo opisujejo mediji. Uporabljam jih po načelu: kar daš, to dobiš. Pozitiva prinese pozitivo in obratno.

Na svojih kanalih imaš veliko travel vsebin. Kljub temu pa te je moč opaziti, kako sodeluješ tudi pri drugih medijskih projektih ter z uspešnimi znamkami in posamezniki…Bi lahko rekla, da imaš kakšno priljubljeno nišo? Morda tudi najljubši projekt, posameznika ali znamko, s katero si sodelovala?

Potovanja so mi še zmeraj zelo ljuba. Vem pa, da najbolj uživam pri deljenju preprostih vsebin iz mojega življenja, npr. kuhanje kave – ne vem, to se mi zdi taka “pomirjujoča vsebina”

Moj najljubši projekt do sedaj je ustvarjanje vsebine za TikTok letališča Ljubljana – FRAPORT.

Res mi je fajn podajat “behind the scenes” informacije o letališču, delavcih in logistiki, ki je potrebna, da na letališču vse teče gladko

Imaš izkušnjo dela za veliko “znamko” v svetu aviacije. Na kakšen način se tovrstne razlikujejo od drugih? Kako jih doživljajo potniki? 

Res dajo velik poudarek na relacijo potnik-osebje. Potnike tretiramo z največjim spoštovanjem in nekako jim ne smemo reči “ne”.

Vse na letalu je brezplačno oz. všteto v ceno. Tudi alkohol. Poleg tega pa jim nudimo ogromno novih filmov, igric, video ter avdio vsebin, katere lahko uporabljajo med letom.

Katero “znamko” oziroma platformo pa sama najraje uporabljaš za pripovedovanje svoje zgodbe in zakaj?

Za pripovedovanje svoje zgodbe najrajši uporabljam Instagram. Se mi zdi tak bolj oseben Za deljenje mojih misli in random stvari ter idej pa TikTok je tak bolj sproščen in nestrukturiran.

Kako se je spremenila tvoja zgodba, odkar si prišla v Slovenijo? Čemu posvečaš čas in kako se je spremenilo tvoje življenje ter ustvarjanje?

Definitivno posvečam več časa svoji družini in prijateljem. Imam tudi več časa zase in za šport, kar mi zelo ugaja – ker obožujem naravo

Najbolj se je spremenilo to, da sedaj ustvarjam vsebine še za druge profile in ne samo zase. Tudi to, da imam več prihodkov oz. opravljam več služb in nisem odvisna samo od ene plače.

Prepotovala si več kontinentov z velikimi časovnimi razlikami, tako da lahko rečemo, da si bila in v preteklosti in v prihodnosti … nam zaupaš, kakšna bo prihodnost ?

Po mojem mnenju je prihodnost svetla.

Več osebnega stika, neposrednosti in ogromno ljubezni.

Kdo je pa tvoj idol ali idolka na družbenih omrežjih?

Če sem iskrena, nimam idola na družbenem omrežju. Ga pa imam v resničnem življenju – moja mami Sicer pa na TikToku rada spremljam Anno Sitar,  mi daje neko pozitivno motivacijo in sproščenost.

Ker smo revija o znamčenju … na katero znamko v svetovnem in/ali domačem merilu najprej pomisliš, se spomniš in zakaj? S čim te najbolj prepriča, omreži?

Svetovno merilo – EMIRATES AIRLINE

Ker sem bila 3 leta del oz. posredno tudi obraz te znamke in sem se od nje naučila res veliko o sebi, svetu in ljudeh.

Domače merilo – Barcaffe

Ker je bila to prva kava, ki sem jo kadarkoli pila in jo poznam že od otroštva. Poleg tega pa je bila tudi to edina kava, ki je z mano (v mojem kovčku) skoraj da prepotovala svet.

The post MESSVJU: LUCIJA VRANKAR appeared first on Super Znamka.

Odprt, fokusiran, profesionalen. S temi tremi imperativi intervjuvanec iskreno prepriča in ohranja suvereno držo v svetu oglaševanja.

Urban Korenjak, direktor trženja pri Europlakat Slovenija, je profesionalec z zgledno poklicno kilometrino. Svojo pot je začel kot vodja ključnih kupcev v podjetju Najdi.si (podjetje, ki je kalilo in brusilo steber slovenskega spletnega iskanja, še preden je Google postal vstopna razvada), kjer je deloval enajst let, nato je bil direktor prodaje v agenciji Interactive.agency Mediaservices pod okriljem medijske skupine Styria. Sledil je premik na medijsko družbo Pro Plus, leta 2013 pa se je kot direktor trženja pridružil Europlakatu, vodilnemu ponudniku na področju zunanjega oglaševanja v Sloveniji.

Z njim smo se pogovarjali o marsičem. O impresivnih plakatnih zgodbah, zglednih praksah oglaševanja, zakaj so plakatna mesta učinkovita, o dobrih zgodbah znamk pa tudi o pomenu in vlogi medijev. Je velik zagovornik stanovskega združevanja, ki verjame v združevanje, delovanje in sodelovanje podjetij v celotnem oglaševalskem trikotniku (oglaševalci-agencije-mediji), četudi so si med seboj konkurenčna. Je redek primera sogovornika, ki o tem prepričljivo in dobronamerno spregovori. Je predsednik Slovenskega združenja medijev in predsednik upravnega odbora Slovenske oglaševalske zbornice do zaključka leta 2023.

Pogovor ostaja dobra popotnica in navdih vsem udeležencem v panogi. Vabljeni k prebiranju intervjuja.

Europlakat, pri katerem uspešno delujete zadnje desetleje, je vodilni ponudnik na področju zunanjega oglaševanja v Sloveniji. Kot direktor trženja ste vpeti v strategije različnih produktov plakatnih mest, ki jih ponujate končnim naročnikom – znamkam, ki se oglašujejo. Kakšni so vaši največji ali najpogostejši izzivi pa tudi zadovoljstva in radosti, s katerimi se pri svojemu delu srečujete in so „must-have“ sestavina učinkovite skrbi za plakatna mesta?

Plakati so zunanji medij, s katerim se lahko v zelo kratkem času doseže zelo veliko ciljno skupino oz. potrošnike, ki jih želimo nagovoriti. Je obenem izjemno kreativen medij, ki omogoča domiselno komunikacijo pri sami vizualizaciji in sporočilnosti. Naši vsakodnevni izzivi gredo po poti v tem smislu: kako pri vsaki kampanji ustvariti kreativni presežek, nekaj drugačnega, da sporočilnost ostane in prevzame. To so ti pozitivni vsakodnevni izzivi, ki osmišljajo poslanstvo našega dela, a je vanje seveda potrebno vložiti napor, trud, onkraj neke klasične rutinizacije. Ob tem smo ponosni na naše zadovoljne naročnike, veliko jih je (to nam je na koncu dneva največji dokaz in potrditev, da delamo prav), ženejo nas, da vedno skrbimo za kvalitetno opravljeno storitev, da vlagamo v nove tehnologije … skratka, da smo ustvarjalni, se razvijamo in skupaj z naročniki pridemo do želenega cilja, ki je v obojestransko zadovoljstvo.

Plakati so izjemno kreativen medij.

Ko se znamke odločajo za posamezne kampanje in zakupe plakatnih mest, kateri je tisti najpogostejši indikator (poleg razpoložljivega proračuna seveda), ki vpliva na končno odločitev – vrsta oz. format plakatnega mesta, lokacija, kombinacija vsega …?

Kot pri nepremičninskem poslu: lokacija, lokacija in še enkrat lokacija. To bi bila ena taka hitra in primerljiva ilustracija. Za naročnika poskušamo vedno najti primerno lokacijo (glede na svoje ciljne skupine seveda). V nadaljnjih korakih pa so seveda zelo pomembni sama izvedba oz. vzdrževanje plakatnih mest ter analiza opravljene kampanje. Imamo vrhunske tržne svetovalce, ki  zelo dobro poiščejo optimalne načine umestitve in prikazovanja plakatnih mest, ter podporno ekipo, ki skrbi, da je plakat pravi čas na plakatnem mestu, da so plakati pravilno zalepljeni itd. Vse te malenkosti vplivajo na skupek vsega, kar naredimo; trudimo se, da smo kot ekipa v vseh korakih profesionalni in celoviti. 

Plakati pritegnejo živo občinstvo na prostem – pešce, voznike, kolesarje … Po mnogih raziskavah se potrjujejo kot eden izmed učinkovitih gradnikov zavedanja o znamkah, pozornosti o njihovih zgodbah. Sam priklic se vzpostavi praktično organsko. Kakšen recept priporočate naročnikom, ko pripravljajo svoje kreativne rešitve za plakate? Še vedno velja pravilo manj je več?

Zunanje oglaševanje je zelo primerno za gradnjo in dvig prepoznavnosti znamke. Drži, takšno pravilo še vedno velja, je dobrodošlo, nič drugače ne bo v prihodnosti. Dejstvo je, da imajo gledalci plakatnih mest samo nekaj sekund na voljo, da opazijo bistvo sporočila. In tu nastopi pečat kreativnosti: z domiselno kreativnostjo, ki upošteva to pravilo, se lahko ne samo dosega, ampak celo presega učinek končnega oglaševanja. Seveda z vzponom vsebinskega marketinga in zgodbarjenja razmišljamo tudi o samih alternativah, ki potešijo potrebe po daljših oglaševalskih zgodbah. Tako smo leta 2019 v samem središču Ljubljane na območjih pešcone namestili t. i. DigiLighte, pri katerih so mimoidoči izpostavljeni daljšim kreativnim elementom, z digitalnimi vsebinami, ki vnašajo dodatne vizualne učinke, sinhronizacijo … Sledimo svetovnim trendom in zavedamo se, kaj pritegne poglede mimoidočih.  

Za gradnjo in dvig prepoznavnosti znamke na plakatu še vedno velja pravilo »manj je več«.

Kaj pa trendi, ki se kontinuirano nadgrajujejo, gredo vse bolj v smer razvoja 3D tehnik in digitalizacije … so se prijeli in bodo v prihodnosti vse bolj izkazovali iskanje inovativnih načinov komuniciranja z zunanjimi obiskovalci, potrošniki? Kakšne so vaše dosedanje vsakodnevne izkušnje z vidika sodelovanja z naročniki in agencijami?

Digitalizacije je definitivno steber, na katerem gradimo in na katerega smo kot podjetje, skupina še posebej pozorni. Smo del mednarodnega podjetja JCDecaux Group (največji ponudnik zunanjenaga oglaševanja na svetu), s sedežem v Franciji, ki ustvari več kot 30 % prometa z digitalnimi zasloni. V Angliji je ta odstotek recimo mnogo višji. V letošnjem letu smo nadgradili znamko Europlakat Digital, s ponudbo že omenjenih podznamk DigiLight in pa DigiBoard. Gre za skupno 89 digitalnih zaslonov, ki omogočajo inovativne komunikacije (lahko tudi interakcije) z mimoidočimi. Stranke tovrstnih zakupljenih formatov so zelo zadovoljne, saj so vstopile v paleto možnosti in priložnosti inovativnega komuniciranja, s poudarkom na svojevrstnih vizualnih učinkih. Ti digitalni formati so vsi umeščeni na odličnih lokacijah in standardizirani, kar oglaševalcem olajša pripravo svojih sporočil. Tako oglaševalci pripravijo želeno kreativo na enak format (ne potrebujejo dodatno delati na adaptacijah, simulacijah in predimenzioniranjih), mimoidoči so navajeni enake obličnosti sporočil, ki ne zmede, kar pomnoži končni faktor učinkovitosti in zapomnljivosti tržno-komunikacijskega sporočila na takšnem izpostavljenem formatu.

Vsakoletni dogodek Outstanding obeležuje letno bero oglaševaskih zgodb znamk na plakatnih mestih, ki jih v nadaljevanju ocenjuje strokovna žirija, rezultat česar so podeljene nagrade. Gledano skozi čas, katere so tiste podobnosti, ki se po vašem mnenju ohranjajo kot zmagoviti recept za dobro plakatno zgodbo, katere so pa tiste razlike (če morda sploh obstajajo kot izrazite), ki so se vzpostavile skozi čas in nakazujejo spreminjajoče trende v plakatnem zgodbarjenju?

Zagotovo dobre in nagrajevane zgodbe dosegajo tisti, ki že dlje časa vlagajo v zunanje oglaševanje, v kreativo, gradijo na izkušnjah premišljenega komuniciranja, ki pušča vtise. Zunanje oglaševanje je najbolj kreativen medij, si upam vselej suvereno trditi. Resnično se splača vanj vlagati in graditi na dobrih zgodbah, ki puščajo navdušujoče odzive, poglede mimoidočih. Prav zato je v naši ekipi tudi izurjena ekipa, ki se posveti svetovanju pri ustvarjanju plakatnih zgodb, ter vneto išče načine, ki bi v danih situacijah in v (slovenskem) okolju komunikacijsko odlično funkcionirale.

Ko obiskujete kakšne druge kraje (tu mislim izven Slovenije), ali se vam dogaja, da vaša profesionalna vloga nikoli ne počiva in se avtomatsko ozirate za plakatnimi mesti v tujini ter jih primerjate z našimi v Sloveniji ter črpate morda kak navdih?

Definitvno imam plakatna mesta vedno na pecljih svojih oči, bodisi doma bodisi v tujini. Pade kak navdih ali razmislek vsekakor, kar je potem v nadaljevanju izhodišče za neko obstoječo ali bodočo prilagoditev. Kot del že omenjenega JCDecaux Group  pa imamo tudi priložnost imeti vpogled v najbolj krativne in odmevne plakatne kreative sveta. Od tu tudi črpamo navdihe in celo nadgradnje nekaterih plakatnih zgodb. Navdih je povsod, treba ga je znati smiselno uporabiti, sestaviti in umestiti.  

Navdih je povsod, treba ga je znati smiselno uporabiti, sestaviti in umestiti. 

Nekateri plakati znajo biti prav zabavni. Kateri vam najprej pade na pamet v tem smislu – da vas je torej pritegnil in nasmejal (lahko kakšen primer iz tujine)?

Krativno dovršen plakat v tem smislu je bila po mojem vtisu plakatna zgodba društva Onkoman “Sranje. Neprimerno?”. Ta kreativa je res posrečeno, vpadljivo opozorila na nevarnost raka prebavil in nujnost ukrepanja. Nenazadnje, so plakatna mesta s to kreativo dosegla velik odmev, o tem so se tudi mediji razpisali, določeni politiki so se poistovetili … Skratka gre za nadvse odmevno plakatno zgodbo, ki je s svojo drznostjo uspela nagovoriti in aktivirati širšo družbeno in celo tudi politično sfero.

Zaključuje se vaš dveletni mandat predsednika upravnega odbora SOZ (Slovenska oglaševalska zborica). Kakšni so vaši splošni vtisi in zaključki ob opravljanju te fukncije? Zakaj je obstoj oz. delovanje SOZ na slovenskem trgu ključno?

Vedno znova rad ponovim, da SOZ je in ostaja osrednja stanovska organizacija. V okviru poslanstva se zavzema za razvoj stroke ter uveljavljanje visokih in etičnih standardov v oglaševanju.  Kontinuirano skrbi za razvoj in izobraževanje članov, kar je še posebej ključno. Tu so pomembne tako koristi (za člane) kot tudi odgovornosti (članov do trga), kar postavlja SOZ na visoko raven strokovnosti in profesionalnosti. SOZ je prvi in vneti glasnik pri spodbujanju učinkovitosti profesionalnih tržnih komunikacij. Tako, da je glavni ključ SOZa tudi v bodoče ostati trden sogovornik na temo oglaševanja.

Znotraj SOZ zaključujete tudi predsedniško vlogo Slovenskega združenja medijev. Gledano skozi čas, po čem se najbolj odraža spreminjajoča vloga medijev znotraj oglaševalskega trikotnika (oglaševalec-agencija-medij)? Katere so tiste ključne prednosti vloge medijev, ki ostajajo in zaradi česar so tudi sami mediji še vedno pomembni deležniki v celoviti oglaševalski komunikaciji?

Znotraj SOZa delujejo člani, podjetja, ki so si mnogokrat med seboj tudi konkurenčna, tukaj pa smo zgledno združeni – pod istim poslanstvom, namenom, v katerega verjamemo, h kateremu stremimo. Mediji skupaj s preostalimi člani hočemo biti neodvisni, samostojni, predvsem pa verodostojni. Zasledujemo vse te vrednote, da dosežemo ta isti namen, ki nam je vsem skupen. Da smo potem skupaj še močnejši; tako tudi lažje uveljavljamo in utemeljujemo svoje dobre namene, interese, predvsem na zakonodajnem področju.

Najbolj me pritegnejo znamke s svojimi avtentičnimi zgodbami, ki izkazujejo neposredno iskrenost in strast.

Kaj po vašem mnenju zagotavlja dobre zgodbe znamk? (na splošno, ne glede na izbrani kanal oglaševanja – splet, plakati, tv, radio, tisk …)

Osebno me najbolj pritegnejo znamke s svojimi avtentičnimi zgodbami, ki izkazujejo svojo neposredno iskrenost in strast. Zlasti iskrenost je po mojem osebnem razmišljanju tista ključna komponenta, ki gradi uspehe znamk na dolgi rok. Potrošniki to hitro prepoznajo in vrednotijo: ali je znamka iskrena ali pa ne izpolnjuje dane obljube.

Spoštujem znamko, ki uspe zgraditi močno integriteto pripadnosti, lojalnosti, navdušenja.

Na katero znamko (lahko tudi v svetovnem merilu) najprej pomislite in zakaj?

Apple. Občudujem, kakšno zgodbo so ustvarili in ohranili skozi to znamko. Na način, da je praktično postala religija sodobnega časa. Njeni uporabniki gojijo en tak kult pripadnosti, veljajo za Applove strastne potrošnike, zveste uporabnike. Spoštujem znamko, ki uspe zgraditi tako močno integriteto pripadnosti, lojalnosti, navdušenja. Potrošniki se zelo dobro zlijejo z njenim poslanstvom, znamka pa posledično ohranja neverjetno zvestobo in priljubljenost skozi čas.

Vselej bom zagovornik zglednega oglaševalskega trikotnika; znamka lahko s pravo kreativno in medijsko agencijo ter s pravilnim izborom medijev naredi res dobro kampanjo ter ustvarja kreativni presežek skozi zgodbo.

Kdaj po vašem mnenju strategija znamke ne funkcionira? Po čem sodite oz. kaj neuspešno zastavljeno strategijo najprej in najbolj izda?

Štiri točke so pomembne oz. ključne. Pomanjkanje doslednosti: če je ni, je gradnja zaupanja in zvestobe žal na trhlih temeljih. Neusklajeno sporočilo: če marketinška sporočila niso skladna z vrednotami in identiteto blagovne znamke, lahko to povzroči zmedo med potrošniki. Jasno in enotno sporočilo pomaga vzpostaviti močan vtis in povečati prepoznavnost blagovne znamke. Tretjič: neprepričljiva vrednostna obljuba – če blagovna znamka ne izpolnjuje obljub, ki jih daje potrošnikom, bo izgubila zaupanje. In kot zadnje, sam bom vselej zagovornik dobrega in zglednega oglaševalskega trikotnika; naročnik lahko s pravo kreativno in medijsko agencijo ter s pravilnim izborom medijev naredi res dobro kampanjo ter ustvarja kreativni presežek skozi zgodbo.

Jasno in enotno sporočilo vzpostavlja močan vtis in povečuje prepoznavnost znamke.

Znamke so kot otroci, ki potrebujejo našo skrb, ljubezen in podporo. Predani jim moramo biti z vsem srcem in jim omogočiti, da živijo in prosperirajo v družbi ostalih znamk.

Česa si želite ali pogrešate pri nastopih znamk na slovenskem trgu, pa je to nehvaležno izdati, a vendarle … zaključna pozitivna (in/ali kritična) misel, navdih, popotnica za vse obstoječe in bodoče nastope znamk?

Kot sem nedavno ilustriral in resnično tako verjamem: Znamke so kot otroci, ki potrebujejo našo skrb, ljubezen in podporo. Predani jim moramo biti z vsem srcem in jim omogočiti, da živijo in prosperirajo v družbi ostalih znamk.

The post KAJ PRAVI: Urban Korenjak, Europlakat, direktor trženja appeared first on Super Znamka.

Namen rubrike je osvetljevati vplivnost, sporočilnost posameznih znamk (blagovnih, storitvenih). Sleherni od nas je vpet v neko zgodbo, pravljico, koncept, ki ga je pritegnil, s tem, ko uporablja/kupuje določene izdelke določene storitve ter se k njim vsakič znova rad vrača. Ni pravih ali manj pravih znamk; ne želimo biti bitk med znamkami, temveč osvetliti, kako smo na koncu vsi mi takšni in drugačni potrošniki nekih zgodb (znamk). Refleksija filozofije znamk ni samo v imenu in logotipu, ampak tudi ali predvsem v esenci njihove doživljajske, doživete in podoživete izkušnje.

Uroša Perića svet pozna kot vrhunskega glasbenika in interpreta pesmi iz zlate dobe bluesa, jazza in soula. Njegova glasbena vsestranskost ga je popeljala v šestindvajset držav, kjer je nastopil več kot 1000-krat. Uroševa kombinacija igre, petja in karizme vsakič znova požene bučen aplavz občinstva po vsem svetu. Nedavno je razprodal ljubljanske Križanke, koncerti, nekaj zasebnih zabav in pa turneje po tujini pa se še nadaljujejo.

Zajtrk & kava/čaj:

Običajno nikoli ne zajtrkujem, razen, ko sem na poti po turnejah in jem v hotelih. Drugače pa obvezno kava in šele nato pričnem svoj dan. Kdaj pa kdaj čez dan spijem tudi zeleni čaj tekom ali pa čaj materine dušice, ki ga imam izredno rad.

Vozni park:

Nimam izpita za avto, sem ga pa delal dolgo časa nazaj in ga nisem naredil. Takrat je ta želja po izpitu nekako izpuhtela. Glede na to, kako živim, je sicer bolje, da ga nimam. Vse življenje, odkar sem v glasbi, imam svojega šoferja, ki me prevaža naokrog. Drugače pa izredno veliko časa preživim na avionih – imam okrog 500-600 letov, narejenih po vsem svetu.

Gel/milo za tuširanje:

Sem uporabnik gela za tuširanje. Mi je pa pred kratkim moj dober prijatelj prinesel trdo slovensko naravno milo in moram priznati, da sem se navdušil nad uporabo. Zaenkrat ga uporabljam za roke.

Telefon:

Telefon je postal obvezen del mojega vsakdana, že zaradi moje vrste dela. Sem pa bil zadnji v družbi, ki je zamenjal star telefon z novim. Tudi sicer zelo nerad menjam telefone, saj imam navadno nemalo težav s prenašanjem osebnih stvari.  Drugače pa uporabljam Android telefon in nisem prav zahteven uporabnik.

Najljubši trgovec:

Najljubši trgovec je Leclerc, največ različnih stvari za svoj okus najdem prav tam. Sem velik gurman in zelo rad kuham.  V Celju Leclerca  sicer nimamo, zato velikokrat zaidem v Maribor ali v Ljubljano.

Najljubša kavarna:

V kavarne ponavadi ne hodim, zelo rad pa zahajam v bare, gostilne… Ko sem v domačem okolju se ustavim v Still baru, Apoteka baru in Bomba baru, ti so mi v mojem mestu Celje eni ljubših.

Najljubša restavracija:

Najljubša restavracija? Uf, teh imam veliko. Sem velik gurman. Vedno sem rad hodil v restavracije, tudi kot otrok – sem zbral denar, hodil v nove restavracije in si naročal iz jedilnika nove jedi, da sem preizkušal različne okuse. Sedaj živim v Celju in najrajši zahajam v Gostilno Amerika in Stari Pisker.

Najljubša/želena destinacija/počitnice

Moja otroka obožujeta mivko, plažo, morje – zato sem lahko malo “pocukran” in rečem Maldivi. A samo nekje si z družino napolnimo dušo in dobimo novo energijo, in sicer, ko skupaj odidemo v Srbijo do preostale družine, sorodnikov. Takrat se zares povežemo, uživamo; to, da smo skupaj, šteje največ.

Najljubše tuje mesto:

Zelo rad imam stara mesta, Budimpešta, Beograd, Pariz… a eno mi je izredno ljubo. Majhno mesto ob Donavi v Srbiji, Veliko Gradište. To je mesto, kjer se je rodil moj oče, sem pa tudi sam izredno navezan nanj.

Najljubše domače mesto:

Od slovenskih mest je moje najljubše, moje domače mesto Celje. Tukaj sem že od otroštva in zares sem navezan nanj. Zaradi svoje kariere sem imel že večkrat možnost za selitev, a vedno ostanem v Celju.

Morje ali hribi:

Tukaj ni nobenega vprašanja. Riba sem po horoskopu in potrebujem morje. Voda me sprošča, izredno rad plavam, se namakam in obožujem slano vodo. Na morju si zares napolnim telo z energijo.

Šport:

Trenutno veliko plavam in hodim, v mladosti pa sem bil profesionalni nogometaš. Igral sem v mali Ligi v Celju in pa tudi za Publikum, tako mali kot veliki nogomet. Bil sem levičar, dobro sem preigraval in moja številka dresa je bila 10. Tako, da igre z žogo, odbojka, namizni tenis mi gredo odlično od rok.

Glasba:

Pri glasbi se ve   Moje zvrsti so jazz, blues, soul, gospel, country, RnB, in pa v prostem času “srpska” stara narodna glasba. Podobno glasbo, ki jo igram na odru, poslušam tudi v zasebnem življenju. Brez nje pa v svojem vsakdanu ne morem.

Zavarovalnica/e:

Z zavarovalnicami sem v kontaktu toliko, kolikor moram, nič več in nič manj.

Naj oblačila:

Nikoli ne gledam na znamke, kupim in oblečem, kar mi je všeč. Ponavadi, ko grem po nakupih, hitro najdem kaj zase in ne nakupujem v kosu po 5 ur. Je pa res, da sem se zaradi svojega poklicnega delovanja moral prilagoditi, sploh pri kupovanju oblek in srajc. Zgornjih delov oblek imam preko 70, prav tako ogromno število srajc. Tudi tistih malo bolj posebnih, ki se pri nas ne dobijo in jih kupim na turnejah po Ameriki in po svetu. Velikokrat kupim kaj tudi preko spleta. V Sloveniji kupujem srajce v Zari, zadnjih 10 srajc pa mi je sešila dobra prijateljica.

The post PROFIL ZNANEGA POTROŠNIKA: UROŠ PERIĆ appeared first on Super Znamka.

VIZIJA, ŽELJA, STRAST

Blaž Vižintin, ki ga vodi želja po izpopolnjevanju, se je na začetku lanskega leta odločil pustiti službo in zagristi v TikTok, danes že beleži navdušenje s svojimi video vsebinami in ga pri tem spremlja skoraj 33.000 sledilcev.

Pa tudi otroška želja, da bi postal učitelj športne vzgoje, ni čisto izpuhtela, kajti danes tudi uči… ustvarjati vsebine, pri čemer zmeraj poda dobre nasvete:

• Živimo samo enkrat. Zakaj bi delali tisto, kar nam ni všeč.
• Izobrazite se, preden vstopite v svet družbenih omrežij, tako kot naredite izpit iz vožnje avtomobila, preden odidete na cesto.
• Nikoli ne bomo vsem všeč… in niti ne želimo biti.

Kaj je bilo tisto odločilno, kar je pri tebi naredilo klik, da si se za korak ustvarjanja vsebin odločil?

Sam sem vedno verjel v novodobne poklice povezane z digitalnim svetom. Ko sem v prejšnji službi ugotovil, da stagniram, sem želel početi nekaj, kar me veseli in zanima. Za hobi sem včasih zmontiral kakšen filmček, vedno sem rad nastopal in bil kreativen in tako se mi je zdela odločitev, da postanem ustvarjalec vsebine prava in dobra izbira.

Kakšne so po tvojem mnenju dobre zgodbe na TikToku? Je fora v vsebini …?

Absolutno je fora v vsebini. TikTok je platforma, ki je za razliko od Instagrama postavil vsebino pred produkcijo. Ker ljudje obožujemo avtentičnost so nam take »bolj pristne« vsebine prirastle k srcu in, če izhajamo iz sebe verjamem, da smo na TikToku lahko uspešni.

Kaj (ne)avtentičnost vsebin na družbenih omrežjih po tvojih opažanjih takoj in najprej izda?

Če nismo avtentični in delamo vsebino »na silo«, lahko hitro zapademo v težave pri kreativi. Zmanjka nam idej, dobimo odpor do snemanja, doživimo lahko nek krč pri ustvarjanju vsebin. Naj poudarim, da avtentičnost ne pomeni, da je vsa vsebina, ki jo ustvarimo, avtorsko delo in originalna – lahko idejo vidimo pri nekom drugem in jo interpretiramo na svoj način. Če pa si želimo postati kopija nekoga, imamo hitro lahko težave.

Imaš pri ustvarjanju svojih vsebin kakšnega pomočnika ali pomočnico ali vse ustvarjaš sam?

To je odvisno od projekta. Pri ustvarjanju se potrudim maksimalno angažirat, da na koncu ustvarim kvalitetno vsebino – bodisi za naročnika, bodisi zase. Pri kuharskih vsebinah imam vedno več pomočnikov (skrb za pripravo hrane, snemalec itd.), pri skečih pa večkrat potrebujem »soigralce«.

Kako gledaš na sedanjost in prihodnost AI v svetu ustvarjanja vsebin?

Sam verjamem, da je AI »nujno zlo«, ki ga bomo s časom vsi sprejeli. Ker ljudje z zakladnico informacij, ki jo AI tehnologija ponudi, ustvari ali obdela v realnem času, ne moremo konkurirati, se bomo mogli naučiti AI uporabljati v svoj prid. Če tega ne bomo uporabljali bomo, tako poslovno kot tudi zasebno, hitro za časom.

Vsebine, ki jih snemaš, objavljaš … se nanje kaj posebej pripravljaš ali raje prepuščaš tok sprotnim situacijam?

Hmm, odvisno. Večkrat se pripravim, ker verjamem, da lahko tako gledalcem ponudim večjo dodano vrednost, kot sicer. Če je priprava dobra, potem je izvedba lahko zelo lahka. Včasih pa nastane tudi kaj spontano, ki je prav tako zanimivo in menim, da bi gledalce utegnilo zanimati.

Si predstavnik mlajše generacije. Do katere mere so lahko zgodbe na družbenih omrežjih tudi koristne, ne samo zabavne? Je zabava pogoj za uspeh/priljubljenost zgodbe?

Sem velik podpornik tega, da ima vsebina, ki jo ustvarjamo dodano vrednost za gledalca. Bodisi z nasvetom, »hackom« ali predstavitvijo nečesa. Ker sam ustvarjam veliko vsebine, povezane s komedijo, me včasih razjezi, ko si naročniki želijo (samo) komične vsebine – predvsem takrat, ko ni potrebe po tem, ali bi za njih bilo bolje, da predstavimo produkt ali storitev nekoliko drugače.

Meniš, da bodo prihodnje generacije še več na družbenih omrežjih in se bodo platforme samo še nadgrajevale? Vidiš v kakšni uporabniški izkušnji nov potencial?

Da, menim, da družbenih omrežij ne bomo uporabljali vedno manj, ampak jih bomo vedno bolj. Način konzumacije vsebine se skozi leta spreminja – recimo knjige – časopisi – spletni članki – fotografije– videi. Verjamem, da trenutno družbi najbolj ustreza konzumiranje vsebine skozi kratke videoposnetke, kar se kaže tudi v porastu priljubljenosti platform kot je TikTok. Vsebina, ki jo gledamo, je zaradi algoritma prilagojena našim željam in zanimanju in zato to raje gledamo, kot recimo televizijo.

Kdo je pa tvoj idol ali idolka na družbenih omrežjih?

Hmm, težko bi izpostavil eno osebo/kreatorja. Veliko je takih, ki so mi všečni in, ker se vedno več ljudi odloča za ustvarjanje vsebine, skoraj vsak dan opazim nekoga novega, ki mi ima zanimivo vsebino. Tudi moji interesi skozi čas se spreminjajo, tako da skozi čas večkrat odkrijem nek nov tip vsebine, ki mi ustreza – posledično tudi kreatorja.

Ker smo revija o znamčenju … na katero znamko v svetovnem in/ali domačem merilu najprej pomisliš, se spomniš in zakaj? S čim te najbolj prepriča, omreži?

Apple. Mislim, da je to najboljša blagovna znamka na svetu, saj ustvarja izdelke, ki so preprosti za uporabo, uporabniki jih obožujemo, izkušnja z izdelki je vedno vrhunska. Menim, da je razlog v tem, da postavljajo uporabnika na prvo mesto in na podlagi izkušenj in potreb zasnujejo svoje izdelke. Vedno so v koraku s časom in konec koncev – nikoli ne pozabijo na izgled in imidž. Apple produkti so skozi čas zaradi njihovega brendiranja postali pravi statusni simbol.

The post MESSVJU: BLAŽ VIŽINTIN appeared first on Super Znamka.

Lovro Peterlin, izvršni direktor A1 Slovenija, diha znamko A1 v sinergiji različnih aspektov njenih oddelkov. Svoje dolgoletno znanje in izkušnje iz menedžeriranja, prodaje in marketinga uspešno infiltrira v vse pore za učinkovito delovanje ekipe.

Navdihuje s svojimi mislimi in vizijo, v sklopu katere verjame najprej v strast in kontinuirani razvoj. Motivacijo išče v stalnem napredku, ta duh prenaša naprej s ciljem dobrega ekipnega sodelovanja. V vsaki situaciji smo lahko še bolj pogumni in pristni, prepričljivo dodaja. Pogum in pristnost pa sta vrlini, ki tlakujeta pot dobrih zgodb znamk.

Pred prihodom na A1 je Lovro Peterlin desetletje brusil svojo poklicno pot kot direktor podjetja Linea Directa, sestrskega podjetja Studia Moderna. Z mednarodnimi izkušnjami in budnim spremljanjem 19 trgov vzhodne in srednje Evrope ima tako bogato introjekcijo pri ocenjevanju in pozicioniranju slovenskega trga. Z večletno prakso razvoja novih poslovnih priložnosti in neposrednega vodenja, predvsem generacije Y, je ustvaril bogato znanje in širino, ki ju deli s številnimi podjetniki ter svetuje tudi mednarodnim podjetjem na področju prodaje in marketinga (Italija, Kitajska). Svoje izkušnje je dosledno pokazal tudi kot aktiven predsednik Sekcije mladih managerjev Slovenije in kot (eden redkih Evropejcev) član prestižne globalne žirije za izbor mednarodne nagrade s področja direktnega marketinga in prodaje ECHO Awards.

Vabljeni k prebiranju.

• Že več let ste poklicno vpeti v delovanje znamke A1. Vodenje ekipe in nalog za področje marketinga, prodaje in odnosov z uporabniki je sinergija nadvse zahtevnih ciljev. Katere vrednote (in posledično prioritete) najprej postavljata v ospredje, s katerimi potem v nadaljevanju dokazujete to sinergijo vašega uspešnega delovanja?

“If your actions inspire others to dream more, learn more, do more and become more, you are a leader” je pregovor, ki ga pri svojem delu poizkušam upoštevati.

Pri usmerjanju strokovnih ekip je ključno zaupanje v njihove kompetence. V svoji vlogi jim dajem nasvete, motiviram k stalnemu izboljšanju, učim jih biti pristen in strasten. Vzpostavljam okolje, kjer lahko ljudje delajo po svojih najboljših močeh. Gre za kombinacijo vrednot, ki so me oblikovale in mi pozitivno pomagale na karierni poti.

• Kateri so tisti najpogostejši izzivi pri implementacijah učinkovite digitalne komunikacije za znamko in po čem se razlikujejo cilji takšne komunikacije od njenih klasičnih nastopov na offline kanalih? Se nujno med seboj izključujejo in razlikujejo?

Digitalno okolje je tisto, ki dopušča veliko več. Zaradi različnih orodij nam omogoča več kreativnosti, inoviranja, hkrati smo lahko pri podajanju informacij bolj drzni, projekte lahko bolj učinkovito in hipno testiramo. Ne smemo pa pozabiti, da več ni vedno najboljše. V poplavi vsebin se lahko hitro izgubimo z avtentičnostjo in ciljev preprosto ne dosežemo.

Zavedati pa se moramo, da je spletni ekosistem mnogo večji kot offline, nagovarja širše okolje, več segmentov. Pri tem je ključno oblikovanje ustreznih sporočil. To velja za oba segmenta komunikacije, osredotičiti se moramo na ciljno skupino in rezultate, ki jih želimo doseči.

Digitalno okolje je tisto, ki dopušča veliko več. Ne smemo pa pozabiti, da več ni vedno najboljše.

• Vaša široka poklicna pot zajema vsekakor delovanje v še kakšnem drugem večjem podjetju, tudi poznavanje in razlikovanje slovenskega trga od tujih trgov vam je domače. Če se vnovič dotakneva vrednot in ciljev, po čem se recimo slovenski trg po vaših izkušnjah in opažanjh bistveno razlikuje od mednarodnih trgov? Bi morda lahko izpostavili kakšno področje, situacijo kot svetli zgled ali v razmislek?

Naš trg je z vseh pogledov izredno zahteven. Na eni strani imamo visoka pričakovanja uporabnikov, po drugi strani pa ponudniki storitev in vsebin ponujamo širok nabor produktov. Trgu smo sposobni ponuditi najsodobnejše rešitve, ki pa niso nujno dobro sprejete, po njih tudi ni povpraševanja. Tako je zrelost trga eden od razlikovalnih elementov razvitosti. Velikost našega trga pomembno vpliva še na en vidik nastopanja na trgu – možnosti ultrapersonalizacije in nišnega pristopanja do uporabnikov so dosti manjše.

Zrelost trga eden je od razlikovalnih elementov razvitosti.

• Novi tehnološki in digitalni pospeški, umetna inteligenca … Vse to nam vsakodnevno prinaša nove izzive, pa tudi priložnosti, ki jih v svetu znamčenja, marketinga, promocije in uporabniške izkušnje že tako nikoli ne zmanjka. Kakšna je vaša vizija pa tudi razmišljanje v svetu digitalnih izzivov za samo delovanje znamke (lahko tudi neke znamke na splošno)?

Razvoj tehnologij omogoča kreativnejšo izvedbo, vseeno pa ne smemo podcenjevati človeškega elementa.

Pozdravljam in veselim se hitrega razvoja tehnologij, ki nam omogočajo kreativnejšo izvedbo. Verjamem, da je danes delo v marketingu bolj razburljivo, tudi učinkovito. Vseeno pa ne smemo podcenjevati človeškega elementa v procesu. Tehnologija je še vedno omejena pri delovanju, na nekaterih delih tudi nikoli ne bo popolnoma nadomestila osebe. Verjamem v hibridni način delovanja, odločanja, kjer bomo lahko s pomočjo tehnologije naredili več in boljše, v krajšem času. Človeški faktor bo zaradi čustvene komponente bolj cenjen, novim tehnologijam bo dal nov nivo veljave. Pričakujem, da bomo za sodelovanje pristnih človeških odnosov in čustveno kompomento pripravljeni več plačati.

Človeški faktor bo zaradi čustvene komponente bolj cenjen, novim tehnologijam bo dal nov nivo veljave.

• Kaj vas poganja („drajva“) pri vsakodnem delu? Kateri so tisti vaši osebni (pa tudi poklicni) imperativi, na katere prisegate in vas spodbujajo pri vsakodnevnem menedžiranju ter od njih ne odstopate?

Motivacijo iščem v stalnem napredku, ali je to na teniškem igrišču ali v poslovnem okolju. Vem, da je to strast, ki me dela boljšega starša, partnerja, prijatelja in sodelavca. Verjamem v nenehen razvoj, z rezultatom nikoli nisem v celoti zadovoljen. V vsaki situaciji sem lahko še boljši, vedno sem lahko še bolj pogumen in pristen. Nikoli ne bom popoln, a vedno bom zagovarjal, da je za dobre rezultate potrebno odlično sodelovanje.

Vedno pa bom zagovarjal, da je za dobre rezultate potrebno dobro sodelovanje, dobronamernost in pristna komunikacija.

Drznimo si narediti korak v naprej pa čeprav v neznano.

• Kaj zagotavlja po vašem mnenju dobre zgodbe znamk?

Najboljše so tiste blagovne znamke, ki so pristne, unikatne in delujejo na dolgi rok. Predvsem časovna komponenta je tista, ki ji dajemo premalo pozornosti in je ne znamo strateško upoštevati. Dolgoročnost razvoja, konsistentnost komunikacije in pristnost v zagotavljanju izkušnje z blagovno znamko so osnove grajenja zvestobe in pripadnosti. Še posebaj v svetu, kjer se kupci združujejo v plemena podpornikov blagovne znamke.

• Letos predsedujete žiriji festivala slovenskega digitalnega komuniciranja Websi. Kakšna vam je bila izkušnja ter kaj vam je bilo še posebej v veselje?

Žiriranje je vedno izredno zahtevna in odgovorna naloga, predvsem zaradi obsega in vsega vloženega truda prijaviteljev. Obenem pa sem med žiriranjem vedno spoznal krog novih in zanimivih ljudi iz panoge. Tudi letos ni nič drugače, Websi žiranti imajo posebno strast do digitalnega marketinga in to me je navdušilo.

• Na katero znamko (lahko tudi v svetovnem merilu) najprej pomislite in zakaj?

Obstaja blagovna znamka, ki ima izrazito visoko pripadnost, izrazito moč in ugled, ki omogočajo široko polje nagovarjanja. Ki je zaradi svojih vrednot in produktov postala kult tudi izven industrije. Oblikoval se je širok krog občudovalcev, pripadnikov in kupcev, najbolj goreči med njimi si logotip blagovne znamke celo tetovirajo. Gre za Harley Davidson.

Dolgoročnost razvoja, konsistentnost komunikacije in pristnost so osnove grajenja zvestobe in pripadnosti. Še posebaj v svetu, kjer se kupci združujejo v plemena podpornikov znamke.

• Kdaj po vašem mnenju strategija znamke ne funkcionira? Po čem sodite oz. kaj neuspešno zastavljeno strategijo najprej in najbolj izda?

Strategija je vedno živa stvar, kljub temu, da se z njo zavežemo k dolgoročnemu poslovanju. In vsaka strategija nam dopušča korekcije, prilagoditve in uskladitve zaradi različnih dejavnikov. Vseeno pa mora biti ključ za uspešno strategijo to, da je usklajena z vrednotami blagovne znamke, in, da je podprta s pravimi komunikacijskimi sporočili. Zelo hitro se slabo strategijo prepozna, kadar aktivnosti in celostna izkušnja z blagovno znamko, nista usklajeni z obljubami.      

• Česa si želite ali pogrešate pri nastopih znamk na slovenskem trgu, pa je to nehvaležno izdati, a vendarle … zaključna misel, navdih, popotnica za vse obstoječe in bodoče nastope znamk?

Kaj lahko izgubimo, če smo z nastopom na trgu drzni in pogumni? Verjetno zelo malo, skoraj nič. Po drugi strani pa lahko sprožimo viralnost, znamka dobi nepričakovan zagon, naši uporabniki se lahko celo oblikujejo v gibanje in spremenijo se potrošniške vrednote. Drznimo si narediti korak v naprej pa čeprav v neznano.

The post KAJ PRAVI: Lovro Peterlin, A1 Slovenija, izvršni direktor appeared first on Super Znamka.

Uvodna misel:

Dr. Dejan Verčič je bogata zakladnica znanja in širine iz področja komuniciranja in odnosov z javnostmi. Če želimo razumeti in razmišljati o učinkovitih tehnikah komununiciranja, moramo najprej razumeti vso zgodovino ali, bolje, vrniti se v zgodovino, kar je izvrstno zaokrožil skozi intervju. Sinteza zgodovinskega pregleda in introjekcije sodobnega komuniciranja, glede na antična načela retorike, odstira marsikatero zanko, v katero s(m)o se že ujeli, obenem pa potrjuje odlično vlogo tistih, ki tej zanki nikakor niso podlegli in učinkovito komunicirajo.

Danes smo v dobi t. i. množičnega samokomuniciranja. Spreminja se javni prostor in vratarske vloge ustvarjalcev vsebin, ki narekujejo klimo družbenih vlog ali družbeno dodeljenih vlog. Tudi v svetu znamčenja.

Dr. Dejan Verčič, cenjeni profesor, avtor, podjetnik in partner v skupini Herman & partnerji ter drugi najbolj citirani raziskovalec na področju globalnih odnosov z javnostmi na svetu (velja za nedavno zadnje desetletje; 2010–2019), je hvaležen sogovornik za odpiranje mnogih vprašanj o komuniciranju in zgodbarjenju v diskurzu. Je vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani, pred leti pa je bil tudi predstojnik Oddelka za komunikologijo. Doktoriral je na London School of Economics and Political Science v Veliki Britaniji, kot gostujoči profesor pa predava tudi na različnih univerzah v tujini.

Komuniciranje je pomembno, tudi za svet tržnih znamk. Naj bo Verčičev intervju dobra popotnica in navdih pri snovanju obstoječih in bodočih vsebin ter nastopih na trgu. 

Sprašuje: Ines Markovčič

Kako se komunikacijska učinkovitost razvija in spreminja skozi čas? Na katerih parametrih smo recimo najbolj gradili odlično komunikacijo v 90. letih prejšnjega stoletja, na katerih danes? Kateri so tisti vidiki, ki jih lahko skozi dolgoletno spremljanje in aktivno vpetost v svetu komuniciranja izpostavite najprej – pa tudi kot najbolj očitne razlike (če sploh obstajajo)?

Zadnje desetletje prejšnjega stoletja je na področju javnega komuniciranja zaznamovalo razpadanje množičnega komuniciranja, kakršnega smo poznali skozi vse dvajseto stoletje, in rojevanje nečesa novega, kar je Manuel Castells poimenoval množično samokomuniciranje, ki je, za razliko od prvega, demokratično in ni ujeto v državne meje. Množično komuniciranje je bilo v dvajsetem stoletju izjemno drago in zelo regulirano. V večini držav, tako na političnem vzhodu kot tudi na političnem zahodu, so na področju radia in televizije vladali monopoli. Zvezne države, kot npr. Nemčija, Švica ali ZDA so imele oligopole, celo najbolj liberalnim Združenim državam Amerike so dejansko vladale tri velike televizijske postaje – ABC, CBS in NBC. Snemalna tehnika in prenos signala sta bila zelo draga, povrhu vsega pa je bila za oddajanje radijskega in televizijskega signala potrebna licenca, oddajniška mreža… Tudi časopisne družbe so potrebovale kapitalsko drage tiskarne in dostavno mrežo.

Digitalizacija in internet sta to povsem spremenila. Danes je mogoče vse, za kar so bili nekoč potrebni milijoni, narediti s pametnim telefonom, ki stane nekaj sto evrov. Javno komuniciranje se je na prehodu v novo tisočletje pocenilo. V dvajsetem stoletju je bila komunikacijska učinkovitost odvisna od dostopa do množičnih medijev, njihovega dosega in nadzora. To je bila zlata doba oglaševanja. Oglaševalci so pri medijih dobesedno kupovali njihova občinstva in to v tisočih, stotisočih in milijonih (obračunska valuta je bila cena za tisoč človeških enot). Tudi državni udari so se začenjali in končevali z zavzetjem glavne televizijske postaje v državi. Nič več. Ko so leta 2016 uporni turški generali in polkovniki poskusili odstaviti predsednika Erdogana, so, če malo poenostavim, svoj državni udar objavili na državni televizijski postaji TRT, predsednik države Erdogan pa jim je odgovoril v aplikaciji FaceTime na pametnem telefonu. Dvajset minut po tem, ko so generali objavili prevzem oblasti, jim je predsednik turške vlade Yildirim odgovoril po Twitterju in jim povedal, da niso zmagali. Pametni telefoni in družbena omrežja so postali dokazljivo močnejši od osrednje državne televizije. S tem pa se je spremenila tudi vratarska vloga novinarjev in urednikov. Namesto njih so danes najpomembnejši državljani in v organizacijah zaposleni, ki sami objavljajo in komentirajo življenje, njihovih objav na digitalnih platformah in družbenih omrežjih pa ni mogoče nadzorovati, temveč se je nanje, v najboljšem primeru, mogoče odzivati in z njimi razpravljati. Velikih množic, ki jih je bilo mogoče nagovarjati z megafoni, ni več; postali smo člani bolj in manj prekrivajočih (v nekaterih tudi povsem ločenih) skupnosti, ki pa sežejo preko jezikovnih in državnih meja. Javni prostor se danes nahaja v komuniciranju samem, zato je to v zadnjih tridesetih letih pridobilo na pomenu. Pri komuniciranju pa ni najbolj pomembno, da znaš govoriti, temveč, da znaš poslušati. Gre za to, kar je Helmut Ross poimenoval resonanca: govor je utemeljen v odgovoru.

Komunikacijska kompetenca je sestavljena iz znanja, izkušenj in osebnostnih lastnosti.

Hipermoderni časi v hibermoderni družbi so vpeljali koncepte in kontekste pretiravanja, hiper oz. t. i. turbouporabe, v katerih ljudje zelo uživajo, osmišljajo svoj interaktivni svet. Obenem se od vsakogar pričakuje, da bo iz sebe naredil kar največ. Kako je v komuniciranju? Se zdi, da v kontinuiranem hitenju in nezamujanju zmanjkuje prostora za kompetentno komunikacijo?

Komunikacijska kompetenca je sestavljena iz znanja, izkušenj in osebnostnih lastnosti. Njena uspešnost se izkazuje v doseganju želenih učinkov na druge ljudi s komuniciranjem v družbenih situacijah in to tako z uresničevanjem komunikativnih vidikov delovanja kot tudi performativnih vidikov govorjenja. Problem, ki ga imamo v Sloveniji, je, da navkljub očitni rasti pomena komuniciranja, temu še ne posvečamo dovolj pozornosti. Šolski sistem še vedno vzgaja industrijske delavce in pisarniške uslužbence s tem, da učence navaja na prihajanje ob točni uri, sedenje pri miru, tiho poslušanje in mehansko ponavljanje. Nekateri so osebno nagnjeni k druženju in nastopanju, vendar jih ni dovolj in samo dispozicija ne zadošča. Potrebovali bi sistematično izobraževanje in treniranje za javno komunciranje v vseh možnih oblikah. Od vrtca naprej.

Tako imenovane mehke veščine postajajo ključne. Brez njih ne moremo priti do voditeljev; še več, sodobni čas terja, da moramo biti vsi sposobni voditi ob različnih priložnostih. Za koliko slovenskih politikov, gospodarstvenikov in ostalih lahko rečemo, da so karizmatični in da znajo javno nastopati? Karizmatičnih politikov nimamo niti za eno samo vlado, menjujemo pa jih vsaki dve leti. Kako naj politiki kompetentno komunicirajo? Še huje: imamo kasti politikov in gospodarstvenikov na najvišjih položajih, katerih najpomembnejša komunikacijska veščina je biti neviden. Aristotel je pred dva tisoč leti predaval Retoriko, ker ga je skrbelo, da ne moremo živeti v dobrem svetu, če ne bodo dobri ljudje znali dobro govoriti, kot je to kasneje lepo ubesedil starorimski Kvintilijan. Slovenci smo v javnem nastopanju neverjetno neartikulirani: poglejmo samo v državni zbor, ki bi moral biti najsvetlejši oder izvrstnega govora in nastopa. Polovica naših poslancev je tiho, ker sploh ne znajo izražati svojih misli, če jih sploh imajo, za drugo polovico pa bi bilo boljše, da bi bili enako tiho, ker klobasajo neumnosti.

Avtoritarizem se ne rojeva iz lastne moči, temveč iz mlahavosti zanemarjene demokracije. Hipermoderni časi, ki spodbujajo hipernarcisizem (”Najprej jaz.”), hiperdemokracijo (”Vsako mnenje šteje,” ne glede na to, kako neumno je lahko.) in hiperporabo (”Hočem vse in hočem zdaj,” tudi, če se ceneno obleko bolj splača po prvi nošnji vreči stran kot oprati.), so res časi na pospeških in pretiravanju, vendar prav v ničemer sami po sebi ne zapirajo prostora za kompetentno komuniciranje. Prej nasprotno. Zaradi hitrosti sprememb se mladim odpirajo vrzeli v javni prostor, ki se nahaja prav v komuniciranju, in prav v tem vidim priložnost za nas vse – da bodo mladi, ki so tako ali tako digitalni domorodci, torej rojeni v digitalnem svetu interneta, ki je njihova prva domovina, razvili potrebno kompetenco skozi vsakodnevne izkušnje, ki jih bodo nekateri oplemenitili tudi z znanjem, in tako pri nas presegli terezijansko pohlevnost in ponižnost, ter v dolino šenflorijansko končno prinesli potrebni prepih. Ko sem gostoval na Kitajskem, so mi domačini razložili, da je po uspehu tehnološkega preboja države, njihov naslednji veliki cilj še ponovitev tega uspeha na področju komuniciranja. Oblasti so izbrale univerze in jim zagotovile sredstva, da dvignejo komunikacijsko kompetenco države, predvsem na svetovnem odru. To je bila njihova strateška odločitev, ki jo med drugim tudi pri nas že čutimo v dvigovanju vrednosti kitajskih tržnih znamk.

Objav na spletu in družbenih omrežjih ni mogoče nadzorovati, nanje se je v najboljšem primeru odzivati in z njimi razpravljati.

Je lahko komunikacijska učinkovitost pristna, strateška in dobičkonosna obenem? Kaj po vašem mnenju nepristnost komunikacije oz. komuniciranega takoj in najprej izda?

The post KAJ PRAVI: Dr. Dejan Verčič appeared first on Super Znamka.

Manca Korelc

Energična, z večnim pogonom in radostjo do vsega, česar se loti. Kot podjetnica je pred desetletjem pogumo zagrizla v samostojno pot. Odločitev je bila prava. Njena unikatnost se kaže v temeljni izbiri tistega, kar počne.

Če pri družbenih omrežjih vsi najprej stavijo na Instagram, se Manca loti LinkedIna. Če vsi gredo raje najprej na morje, Manca rada obiskuje jezera in slapove. Dih jemamoče zgodbe pa impresivno predstavlja in zaokrožuje z uspešnimi knjižnimi izdajami, tako strokovnimi kot osebnimi (Moja jezera, LinkedIn by the Book, The Slovenian Lakes).

Verjame v dobro opolnomočenje z znanjem in pozitivno komuniciranje. Vsako neprednost je treba znati obrniti v prednost. Ovire so, a dobra volja navdihuje ustvarjanje.

Manca je strastna LinkedIn trenerka, predavateljica, pijsateljica, svetovalka, ki uspešno sodeluje s podjetji. Je živ dokaz, da LinkedIn deluje.

Vabljeni k prebiranju!

Sprašuje: Ines Markovčič

Obožuješ LinkedIn. Kako se je rodilo to veselje? Običajno smo pri ljudeh navajeni (tudi za poslovni svet) preferiranje drugih družbenih omrežij najprej …

Hihi, ja, z LinkedInom imava dolgo zgodovino  ljubezni. Začelo se je v letu 2014, ko sem šla prvič na svoje kot samostojna podjetnica. Takrat sem bila specialistka za digitalni marketing in v naši industriji »no name«.. Kot podjetnica sem si postavila ključno vprašanje: »kako me bodo lahko podjetja najela, če nihče ne ve, da obstajam in da imam znanja, ki jih imam?« Naravno sem začela graditi na prepoznavnosti ter kredibilnosti in LinkedIn je bil moja temeljna izbira. Od takrat dalje sva nerazdružljiva.

Kakšne so po tvojem mnenje dobre poslovne navade na družbenih omrežjih?

Na to vprašanje bi lahko odgovorila na dolgo in široko, ampak naj podam nekaj ključnih reči:

• družbena omrežja so orodja, ki jih je treba znati uporabljati tako kot avto ali kaj drugega
• ne podcenjuj nikogar, saj vsak služi svojemu namenu
• kar ne bi komuniciral na odru velike poslovne konference, ne komuniciraj niti na družbenih omrežjih
• katerokoli omrežje izbereš, se opolnomoči z znanjem, kaj so dobre prakse vedenja in objav, kako deluje algoritem…
• komunikacija na družbenih omrežjih je odgovornost do te mere, da je treba biti konsistenten, če želiš izkoristiti vse priložnosti
• komuniciraj pozitivno, zavedaj se, da negativni komentarji povedo veliko več o tebi kot osebi; s tem škodiš svoji osebni znamki in znamki podjetja, ki ga zastopaš.

Kaj (ne)avtentičnost vsebin na družbenih omrežjih po tvojih opažanjih takoj in najprej izda?

Neavtentičnost kaže na nesamozavest, pomanjkanje znanja in tudi nepoznavanje bontona poslovnih odnosov. Na družbenih omrežjih je treba komunicirati enako, kot bi to počeli v živo.

Kot velika ljubiteljica LinkedIna si celo napisala knjigo LinkedIn by the Book. Katere so prednosti LinkedIna za svet znamčenja?

Res je, izdala sem jo v samozaložbi in sem zelo ponosna nanjo! Zanimivo dejstvo: knjiga je nastala, ker že od leta 2018 pišem vse objave za LinkedIn profil in stran v en googlov dokument. Ko sem sredi leta 2021 opazila, da se je nabralo preko 200 strani, je v trenutku padla odločitev, da moram ustvariti knjigo.

Prednosti je pa toliko, da se čudim vsem, ki ga še ne uporabljajo redno. Moja dva najljubši prednosti sta možnost grajenja osebne ali blagovne znamke ter kredibilnosti. Že skoraj 10 let se mi LinkedIn pomaga pri tem.

Njegova največja prednost so baza podatkov o več kot 930 uporabnikov. Da lahko izluščimo informacije, kdo ima kakšno pozicijo in v katerem podjetju, je zlata vredno, saj iz uporabe in interpretacije teh podatkov izhajajo ključne prednosti: da lahko z gradnjo odnosov s posamezniki ustvarjamo prodajne ali zaposlitvene priložnosti. In vse poslovne odtenke znotraj tega.

Nadalje se lahko z vsebinami veliko naučimo, ostajamo v stiku z našo industrijo, krepimo odnose z javnostmi … Predstavljajte si, da je LinkedIn kot gromozanski poslovni dogodek, kamor pridejo vsi iz B2B sveta. Če bi bil ta dogodek v živo, kako bi ga izkoristili?

Kot strastna in energična strokovnjakinja, si tudi velika ljubiteljica jezer. Kar je zame unikatno in velik like. Toliko, kot sem o jezerih izvedela preko tvojih objav … ne samo to, tvoje objave so impresivne, puščajo lep, pristen pečat. Zbiraš in obiskuješ posamezno jezero po kakšnem ključu?

Uau, hvala za te besede. Čudovito je brati, kako moje ustvarjanje navdihuje tudi druge. Obiskovanje jezer je postalo pri meni cela znanost. Zdaj je moj tempo obiskovanja novih jezer sicer precej manjši, kot je bil prej, v zadnjem letu se namreč bolj posvečam slapovom. Kmalu sem si s pomočjo Google Maps in programa, ki sem ga prejela od Inštituta za vodo, naredila natančen seznam koordinat vseh stoječih voda. Po vrsti seveda, kakor sem jih obiskala s kolesom ali peš.

Takrat je bila motivacija čim več jezer v dnevu, danes jih obiskujem, ker moja duša »lake fix«, kakor temu ljubkovalno rečem, dejansko potrebuje. Jezera me pomirijo, kakor me nobena druga stvar na svetu ne.

V zadnjem letu to dimenzijo sebe raziskujem še na znanstveni ravni, tako da lahko od mene v prihodnosti pričakujete res epske vsebine.

Imaš pri vizualnih objavah kakšnega pomočnika za objektivom ali ustvarjaš vse sama?

Večina objavljenih fotk, na katerih sem jaz, so delo mojega frenda, mojstra fotoaparata in drona Jurija Pelca, s katerim greva res pogosto raziskovat jezera in slapove.

Veliko fotk ustvari tudi moj fant Uroš. Res sem hvaležna obema za to. Projekt Moja jezera ne bi tako dobro uspel, če ne bi bilo v zgodbi in na slikah tudi mene. Osebna nota je zagotovo ključnega pomena. Kakor tudi v poslovni komunikaciji na LinkedInu!

Osebna nota je zagotovo ključnega pomena.

Ti je kakšno jezero še posebej ljubo in zakaj?

Vedno bo na prvem mestu Kočevsko jezero. Prihajam iz Kočevja in čeprav že skoraj 10 let živim v Ljubljani, je kočevsko tisto, h kateremu se vedno vračam. Na jezero imam veliko lepih spominov, med drugim to, da sem se V jezeru prvič poljubila z mojo takratno ljubeznijo.

Do jezera gojim posebno ljubezen, saj mi je najbolj domače. Pravim mu kar ljubezero (ljubezen in jezero skupaj).

Ne morem tudi mimo jezera na Zvohu, ki mi je za vedno spremenil odnos do jezer. Običajno sem do takrat vedno hitela med jezeri, pri njem pa sem bila skoraj 4 ure. V tem času se je spremenilo vreme, tako da sem videla jezero z neskončno obrazi in odsevi sončnega ter oblačnega neba. Bilo je nadveličastno in nepozabno doživetje.

The post MESSVJU: MANCA KORELC appeared first on Super Znamka.

Uigrana ekipa Skupine Pivka – Delamaris dokazuje, da delo v živilskopredelovalni industriji nikoli ne počiva. Govorimo o izdelkih široke potrošnje, o mesnih in ribjih izdelkih, ki se pogosto ali veliko kupujejo, hkrati pa zanje veljajo strogi predpisi. Prvi cilj prehranskih izdelkov je zagotavljanje varnih in kakovostnih izdelkov. Oblikovanje marketinških strategij zahteva prav tako dobro mero preudarnosti. Blagovni znamki Pivka in Delamaris rasteta pod skupno streho. Sta slovenski in že dolgo uveljavljeni blagovni znamki, poznani v več kot 30 državah sveta, pa vendar terjata zelo različen pristop na trgu.

O marketinških sinergijah smo se pogovarjali z direktorico marketinga Pivka – Delamaris, Špelo Žitko. Svoje dnevne izzive v svetu upravljanja posamezne znamke sta vsebinsko zaokrožili tudi Laura Sabljaković, vodja znamke Delamaris, in Mateja Grlj Primc, vodja znamke Pivka.

Sprašuje: Ines Markovčič

Pivka perutninarstvo in Delamaris. Dve zgodbi. Dve močni znamki. Dolgoletni – z zgledno zgodovino. Strateški cilji, ki si jih zastavljate na letni ravni gotovo predstavljajo spretno veslanje med eno in drugo zgodbo. Kako jih medsebojno usklajujete, morebiti združujete ali vodite vsako zgodbo ločeno?

Špela Žitko: Pri usklajevanju in upravljanju naših blagovnih znamk vedno mislimo na to, kako naj znamki ohranjata lastnosti strokovnosti, kakovosti in zaupanja, se razvijata, pri tem pa sledita strateškim usmeritvam obeh družb. Znamki sta si različni, obe pa zahtevata veliko mero spoštovanja in predvsem odgovornega upravljanja, tako z vidika razvoja izdelčnega portfelja, ponujene vrednosti kot tudi komunikacije in gradnje želene identitete. Predvsem se mi zdi pomembno, da spoštujemo obstoječo identiteto in le-to nadgrajujemo; to od nas pričakuje tudi končni uporabnik. Znamki zahtevata ločeno obravnavo. V ekipi marketinga si med seboj izmenjujemo mnenja, vsakodnevno sodelujemo, vendar blagovni znamki upravljamo ločeno.

Že več let ste poklicno vpeti v negovanje posameznih znamk (Pivka, Delamaris). Kot izkušeni vodji znamčenja sta tako nedvomno pozorni na redno spremljanje obnašanja in nastope vaših znamk na trgu. Kaj je po vašem mnenju tisto ključno, kar ohranja znamki živi – tradicija z izdelanim okusom, prepoznavna embalaža …?

Laura Sabljaković: Bogata tradicija blagovne znamke Delamaris, kakovost in širina ponudbe ter znanje in izkušnje so temelji, na katerih razvijamo znamko doma in po svetu. Znamka je takšna, kot jo vidijo potrošniki. Naši napori so usmerjeni v ustvarjanje okusnih, zdravih izdelkov, v zagotavljanje privlačne in priročne embalaže, pozicioniranje in aktivnosti na prodajnih mestih ter v komunikacijo. Pomembno je spremljanje trendov, ki jih smiselno vkomponiramo v ponudbo. Iščemo in razvijamo rešitve za aktivnega potrošnika. Ključno je tudi odzivanje na različne situacije in priložnosti na trgu ter določena mera fleksibilnosti pri snovanju aktivnosti. Skrbimo pa, da naše jedro in obljub ne spreminjamo in, da je vse, kar počnemo, v skladu z našimi vrednotami, pri Delamarisu so to modrost, izkušenost, naravnost, pristnost, odprtost, optimizem.

Mateja Grlj Primc: Naša zaveza je preprosta. Pivka razveseljuje s polnim omizjem, ko se zbere vsa družina. Naš cilj je zarisati užitek v dan napornega urnika, nuditi oporo za izzive aktivnega življenjskega sloga in pri vsem delovati trajnostno. Pivka je podjetje, ki se lahko ponaša z najvišjimi standardi proizvodnje in kakovosti perutninskih izdelkov. Smo prvi in edini proizvajalec mesa v Sloveniji, ki nudi stalni izbor piščančjega mesa slovenskega porekla iz skrbne reje 100 % brez antibiotikov. Pivka ima tudi pomembno vlogo pri zagotavljanju osnovne dnevne oskrbe prebivalstva s hrano. V desetletjih uspešnega delovanja na trgu smo pridobili izkušnje, prepoznavnost in zaupanje generacij uporabnikov. Danes je Pivka perutninarstvo podjetje, ki se lahko ponaša z najvišjimi standardi proizvodnje in kakovosti perutninskih izdelkov. Delamo tako, kot je prav, ker nam je mar za živali, naravo in ljudi.

Ključno je, da spoštujemo obstoječo identiteto in le-to nadgrajujemo; to od nas pričakuje tudi končni uporabnik.

Obstajajo kakšne raziskave ali podatki, po katerih preverjate presek potrošnikov – v smislu, da imate potrošnike in zveste kupce tako znamke Pivka kot tudi znamke Delamaris? Lahko tu sploh načrtujete kakšne vzporednice in gradite na skupnih nastopih?

Špela Žitko: Seveda, spremljanje trendov, raziskav trgov, uporabniških navad in preferenc je že tako samo po sebi umevno. Na trgu gre za ločeni zgodbi, vsaka znamka ima svoj nastop (v smislu komunikacije in oglaševanja, razvoja), vendar je sporočilnost obeh znamk na istem skupnem imenovalcu, tj., da smo ponudnik zdravih in inovativnih prehranskih izdelkov vrhunske kakovosti, ki aktivnemu potrošniku nudijo kulinarične užitke, s priročnostjo pa tudi vsakodnevni prihranek časa. Komunikacija, sploh, ko uvajamo novosti, je vselej premišljena, a hkrati dovolj drzna in privlačna, da pritegnemo nove uporabnike. Ker sta obe znamki del prehrambne industrije, se na nekaterih dogodkih, sejmih pojavljamo skupaj, bodisi kot blagovni znamki ali kot skupina Pivka – Delamaris, ko gre za korporativni nastop; odvisno od priložnosti in ciljne skupine.

Laura Sabljaković: Kupci Delamarisa so načeloma izredno zvesti izdelkom in bogati tradiciji blagovne znamke. Še vedno največji delež prodaje predstavljajo kupci, ki so ljubitelji naših dolgoletnih prodajnih uspešnic, kot so Weekend, Izola Brand, Picnic in Turistična pašteta. V Sloveniji je Izola brand 125g najbolj prodajan izdelek na trgu ribje konzerve. Skuša Provencale pa je najbolj priljubljen izdelek v Avstriji že dolga leta, na kar smo še posebej ponosni. Hkrati pa je pomembno, da stalno iščemo nove priložnosti ter nove ciljne skupine in potrošnike.

Maja Grlj Primc: Kupci pa tudi mnogi slovenski mesarji Pivkinim izdelkom priznavajo konstantno kakovost. Smo specialisti za piščančje meso s širokim naborom izdelkov. Ko gre za spremljanje prodajnih rezultatov, največkrat posegamo po internih prodajnih analizah. Vse bolj pa izvajamo tudi tržne raziskave s potrošniki, se z njimi pogovarjamo in, po potrebi, nove izdelke ter dizajne tudi prilagajamo. Odzivi potrošnikov so zlata vredni! V aprilu 2023 smo na trg lansirali novo podobo embalaže, za katero so potrošniki potrdili, da je drugačna, všečna, zanimiva, sodobna in simpatična ter, da opazno izstopa na prodajnih policah.

Kaj vas v vsakodnevni poklicni poti najbolj navdihuje in razveseljuje?

Špela Žitko: To je nedvomno želja po pridobivanju mlajših kupcev, novih uporabnikov in hkrati negovanje obstoječih. Ko smo si za cilj zastavili izgradnjo nove identitete oz. pomladitev znamke (Pivka), smo se najprej vprašali, kako navdušiti mlade, po čem nas bodo prepoznali, kakšno dodano vrednost jim lahko ponudimo, oziroma, na katere njihove »probleme« lahko vplivamo in jih rešujemo.

Hkrati tudi mladi, trendovski in dinamični uporabniki, ki so ambiciozni in polni življenjskih načrtov, cenijo tradicijo. Povezujejo z zaupanjem do blagovne znamke. Pripravljeni so poskusiti nekaj novega in tukaj najdemo prostor, da lažje pristopimo do njih. Včasih je za to potrebna prilagoditev izdelkov (načinov pakiranja, tudi okusov, ….) in predvsem načina komunikacije z njimi.

To, da izdelki sledijo ciljem (vitki in fit, mehki in lahkotni, enostavni za pripravo, priročni) in vrednotam (transparentnost, kakovost, brezskrbnosti in trajnost) so dejansko naši vsakodnevni »push« navdihi, kako ne obstati, ampak biti še boljši.

Spremljamo trende in jih smiselno vkomponiramo v ponudbo.

Kateri so tisti najpogostejši izzivi pri snovanju navdušujočih kampanj za vaše izdelke? Na čem strateško in operativno gradite največ, poleg nagovarjanja mladih? Nedvomno je to tudi svojevrsten izziv ob vsesplošni ponudbi ostalih izdelkov na trgu. Na čem torej vzpostavljate in komunicirate svojo diferencialno prednost?

Špela Žitko: Komunikacija gre skoraj vedno z roko v roki s ponudbo novosti – bodisi novih izdelkov bodisi nadgradnje kakovosti oz. dodane vrednosti. Veliko vlagamo v razvoj izdelkov, ponujene vrednosti, raziskave trga in potrošnika. Pomembno je, da pri vsem tem, ne izpuščamo korakov in rezultate spretno umeščamo v strateški okvir ter želeno pozicijo blagovne znamke. V kategoriji, kjer delujemo in se predstavljamo, so npr. kulinarični užitki priložnost za komunikacijo, vendar to ni dovolj. Potrebna je velika mera inovativnosti, kreativnosti in poznavanja trga, da lahko ponujeno vrednost tudi ujameš in s tem dosežeš želene rezultate. Obe blagovni znamki imata pozitivno percepcijo potrošnikov in atribute, ki nam omogočajo, da jih nadgrajujemo ter tako krepimo pozicijo znamk.

Je ključ pri nastopih in promociji na trgu tudi v bolj dovršenem ponujanju doživetvene vloge, kulinaričnih predstavitvah? Na kaj po vaših podatkih najbolj vpliva, da se ljudje odločijo za nakup vašega izdelka? Lojalnost znamki, embalaža, cena … ali morda dandanes že skoraj ni več pravil?

Laura Sabljaković: Na obstoječih trgih Delamarisa je izrednega pomena lojalnost blagovni znamki. V dinamičnem okolju, na zasičenih trgovskih policah je najbolj efektivno nagovoriti in privabiti pozornost zvestega kupca. Rekla bi, da je na trgu, kjer smo vodilni, prva in najbolj pomembna blagovna znamka, takoj za tem pa vsi ostali elementi trženjskega spleta: super izdelek, privlačna in moderna embalaža, konkurenčna cena, pozicioniranje, primerna in privlačna komunikacija. Vse to mora funkcionirati in biti uglašeno, da prepriča v nakup, ponovne nakupe in vračanje kupca. To je še toliko bolj pomembno na trgih v tujini, kjer si manjši »player« oz. kamor šele vstopaš.

Mateja Grlj Primc: V skupini Pivka – Delamaris proizvajamo izdelke, ki v prvi vrsti ustrezajo sodobnim smernicam priprave kakovostnega in okusnega obroka. Obe znamki ostajata mladostni, sodobni in ambiciozni, hkrati pa skrbno spremljata ozaveščene potrošnike. Pri mesu je zelo pomembno poreklo, saj je garancija kakovosti. Poleg kakovosti je za potrošnika ključna tudi embalaža, ki odseva certifikate in koristi, hkrati pa mora končnemu potrošniku na prodajnem mestu omogočati lahek in hiter nakup, kar dosegamo z izgledom (embalaže) in vidnimi ključnimi elementi, ki so pomembni za odločanje pri nakupu. 

Prehransko in okoljsko vse bolj osveščeni potrošniki dajejo vedno večji poudarek (pri nakupu izdelkov) tudi kriterijem, da je izdelek brez antibiotikov, ekološko rejen, s preverjenim poreklom, v okolju prijaznih embalažah itd. S katerimi izzivi v praksi se tu najpogosteje srečujete? Kakšna je vaša vizija na srednji in dolgi rok?

Laura Sabljaković: Kupci si v kategoriji ribjih konzerv (kot tudi drugje v prehranski industriji) želijo odličnega okusa, priročnih rešitev in vrednosti za svoj denar. V ospredje prihaja vidik trajnosti in transparentnosti – kar se tiče embalaže, to pomeni zmanjševanje, reciklabilnost, pa tudi sam izvor surovin in certifikati, ki vse to potrjujejo. Potrošniki iščejo tudi raznolikost: želijo si različnih kombinacij in svežih idej, ki popestrijo njihov vsakodnevni jedilnik. Pomembno jim je, da so izdelki naravni, brez dodatkov in aditivov. Vse to upoštevamo pri snovanju naših ponudb, nadgradnji obstoječih in razvoju novih izdelkov.

Konec leta 2022 je prinesel pomembno prelomnico. Delamaris je na slovenskem trgu predstavil novo linijo ribjih solat, ki so polnovreden, visokokakovosten in priročen obrok. Izdelki so v trendu in narejeni po meri sodobnega, aktivnega potrošnika. Odlikuje jih raznolikost: ponujamo ribje solate z različnimi ribami: tuno, orado, lososa in izbranimi žitaricami ter zelenjavo. Kupec tako dobi visoko kakovosten obrok za vsak dan, z visokim deležem ribe (kar je tudi en od USP-jev) in odličnim okusom. Prvi odzivi kupcev so odlični, prepoznajo vrednost izdelka, dobivamo pohvale pa tudi ideje za razvoj za naprej.

Maja Grlj Primc: Pivka je kot prvi proizvajalec piščančjega mesa v Sloveniji aprila 2022 lansirala izdelke z certifikatom“Skrbna reja 100 % brez antibiotikov”. Ta zaveza predstavlja trajnostni prispevek Pivke za ohranjanje zdravja živali, narave in ljudi. V podjetju nas torej vodi zaveza, da ohranjamo zdravje ekosistema ter dobro sodelovanje z rejci. Pivkina kakovost se odraža tudi v naši zavezi v dobrobit prihodnosti otrok.

Iščemo in razvijamo rešitve za aktivnega potrošnika.

Kako pri vas poteka sodelovanje med različnimi oddelki – od proizvodnje vse do marketinga in promocije? Si izmenjujete sprotne delovne izkušnje in izzive, kar vpliva na obstoječo in bodočo implementacijo izboljšav?

Špela Žitko: Seveda, sproti se vsakodnevno usklajujemo, spodbujamo, premišljujemo, izvajamo aktivnosti. Povezujemo se tudi s strokovnjaki iz marketinških agencij, ki nam, tako raziskovalno, medijsko kot kreativno, pomagajo zaokrožiti zgodbo za končni nastop in predstavitev na trgu.

Poudarim lahko, da na obstoječo in bodočo implementacijo izboljšav najbolj vpliva tisti občutek za sveže ideje, dobre energije in reference vseh ustvarjalcev pri skupni zgodbi. Tržno komuniciranje ni samo zgodba naročnika, ampak je ključno dosegati občutek skupne misije tudi, ko sodelujemo z zunanjimi izvajalci in agencijami.

Komunikacija, sploh, ko uvajamo novosti, je vedno premišljena, a hkrati dovolj drzna in privlačna, da pritegnemo nove uporabnike.

Pri ohranjanju tradicije previdno izbirate in premišljeno lansirate nove izdelke, ki jih sproti vpeljujete. Kje črpate ideje ali navdih za implementacijo novih izdelkov? Spremljate trende prehranjevalnih navad …? Kako negujete ravnovesje med obstoječimi in novimi izdelki?

Laura Sabljaković: Spremljanje trendov v prehranski industriji in potrošniških navad je naša stalna naloga, ideje za novosti in izboljšave v ponudbi dobivamo iz različnih virov: sejmi, dobavitelji, partnerji, izobraževanja doma in po svetu. Pri upravljanju znamke, porfolija in ponudbe pa vedno lovimo ravnovesje: podpiramo in vlagamo v obstoječe linije izdelkov, v komunikaciji in na prodajnih mestih v Sloveniji trenutno intenzivno vlagamo v predstavitev novosti – nove linije ribjih solat Delamaris.

Odzivi potrošnikov so zlata vredni! Vedno bolj opravljamo tržne raziskave s potrošniki, se z njimi pogovarjamo in, po potrebi, nove izdelke ter dizajne tudi prilagajamo.

Mateja Grlj Primc: Skrbno je potrebno vzdrževati ravnovesje med obstoječimi in novimi izdelki – obstoječe negujemo in podpiramo, nove pa razvijamo v skladu s trendi in pričakovanji uporabnikov.  Potrošniki pri Pivki najbolj cenijo dolgoletno tradicijo, specializiranost za piščančje meso, majhnost in posledično manj invazivne vzreje ter številne certifikate, ki to potrjujejo. Naši uporabniki so tradicionalno skrbni, s prenovljeno embalažo in repozicioniranjem blagovne znamke Pivka pa nagovarjamo tudi mlade, trendovske in dinamične uporabnike. Takšne, ki so ambiciozni, želijo uspeti, iščejo nove, slastne, domiselne, hitre obroke, ki jih pripravljajo vsi (brez tradicionalne delitve vlog). Poleg prenovljene embalaže mlade navdušuje tudi razvoj izdelkov, ki poteka v smeri trajnosti, ki pri Pivki obsega celotno blagovno znamko Pivka.

Pri upravljanju znamke vedno lovimo ravnovesje: podpiramo in vlagamo v obstoječe linije izdelkov, obenem intenzivno vlagamo v predstavitev novosti.

Izven vsakodnevnega poklicnega dela … na katero znamko (lahko tudi v svetovnem merilu) najprej pomislite in zakaj? (dobrodošlo, da se vežete na svojo osebno izkušnjo)

Špela Žitko: Na Apple … verjetno, ker je najbolj v uporabi in z njo nimam uporabniških težav (smeh).

Laura Sabljaković: Najprej pomislim na različne znamke široke potrošnje, ki so del našega vsakdana in so agresivne tudi v našem medijskem prostoru. Ampak jih ne bi poimensko izpostavljala (smeh).

Mateja Grlj Primc: Na Coca-Colo – vsi jo poznajo in dobiš jo na vsakem vogalu (smeh). 

Kdaj pa po vašem mnenju strategija znamke ne funkcionira? Po čem sodite oz. kaj neuspešno zastavljeno strategijo znamke po vašem mnenju najprej in najbolj izda?

Špela Žitko: Raje bi se pogovarjali o uspešnih primerih in pozitivnih zgledih. Iz spomina je tudi težko izbrskati take neuspešne strategije, saj je mogoče s tem tudi povezano, da take znamke najprej izginejo iz komunikacije, nato pa tudi iz spomina in trgovskih polic.

The post KAJ PRAVIJO: ŠPELA ŽITKO, direktorica marketinga Pivka perutninarstvo & Delamaris, LAURA SABLJAKOVIĆ, vodja znamke Delamaris, MATEJA GRLJ PRIMC, vodja znamke Pivka perutninarstvo appeared first on Super Znamka.