KAJ PRAVI: KATJA KUHAR, oblikovalka in lastnica istoimenske blagovne znamke

20.05.2024 | Aktualno, Intervjuji, Prispevki

Uvodna uredniška misel:

Gostiti zgodbe manjših in unikatnih domačih blagovnih znamk je prav tako vselej častitljiv privilegij in ne samo navdih ali potrditev, da tudi v mali Sloveniji zmoremo, imamo znanja, ustvarjalnega duha, idejnih žilic. Zato je prav, da občasno gostimo in damo prostor mislim ustvarjalcev, ki krojijo dobre zgodbe znamk, obenem pa še uspešno in pogumno poslujejo, tudi s tujino.

Katja Kuhar je modna oblikovalka in avtorica blagovne znamke Katja Kuhar. Idejni koncept znamke črpa v slovenski kulturni dediščini, kar velja še posebej izpostaviti, saj se premalo, mnogo premalo vračamo k lastnim koreninam. Pa ne zaradi neke »must-be« patriotskosti (lahko, seveda, tudi – vsekakor nič narobe tudi s takšnim ponosnim odnosom, je prej dobrodošel kot ne) kot tega, da se tudi v naši slovenski pretekli in polpretekli zgodovini zarisujejo marsikatere dobre vsebine, dobre zgodbe.

Intervjuvanka je to dobro in spontano izluščila. Res je, dobre (ali najboljše) zgodbe se zgodijo spontano. Za Katjo je bil usoden obisk Pokrajinskega muzeja Celje, kjer je odkrivala dediščino Slovenke Alme. Veste, kdo je že bila Alma Ida Karlin? Svetovna popotnica slovenskega rodu, ki se je rodila leta 1889 v Celju in si je za svoje čase zadala zelo drzno ekspedicijo. In kako je vplivala na Katjin navdih pri ustvarjanju njenih kolekcij? Vabljeni k prebiranju.

Sprašuje: Ines Markovčič

  • Navdih vaših kreacij črpate iz kulturne zapuščine Alme Karlin, učiteljice na celjski dekliški šoli, ki si je za svoje čas zastavila zelo drzen podvig: potovanje po svetu, sama. Kaj vas je tako impresioniralo pri njeni zgodbi, da vlečete niti naprej pri svojem ustvarjanju?

Alma je bila res neverjetna ženska, že nekaj časa me nagovarja. Najverjetneje sva si na nek način podobni v nekaterih pogledih. Potovanja so mi bila zmeraj blizu in moram reči, da je Alma istočasno tudi moja vzornica, povsem sama je prepotovala skorajda celoten svet, se neodvisno in pogumno podala v takšno avanturo, kapo dol. Sama takšnih podvigov ne planiram, imam pa zelo lepo izkušnjo poti po Aziji in Alma pravi, da je bilo njeno najlepše obdobje prav v Aziji, na Japonskem. No, do tja bi zelo rada še prišla. Nagovarja me predvsem s svojo drznostjo, kot pravite, nagovarja me kot žensko ter podjetnico. 

Vir: Katja Kuhar.

Izdajamo zgodbe, ne kolekcije!

  • Vaše oblikovanje oblačil sloni na prepletu tradicije in inovativnosti s pridihom avantgardnosti. Nam lahko nekoliko več poveste o samih kosih, ki odstirajo palmino drevo in spominjajo na značilno panonsko hiško? In, zakaj odločitev za kimono? Ste tu stremeli k združevanju elementov različnih kultur in pokrajin?

V kolekciji ALMA se prepleta tradicija s sodobnim oblikovanjem. Želela sem narediti povsem avtorsko zgodbo. Alma je nastajala miselno kar nekaj časa in sedaj vidim, da je to bilo tudi potrebno. Ko sem počasi vizualizirala svojo idejo o kolekciji, sem videla, da bo nujno potrebno izdelati avtorske vzorce (hiške, pahljače…). Glavne podobe in elemente sem črpala iz zbirke Alminih razglednic (bojda jih je bilo preko 1000!) ter iz Alminih risb iz skicirk. V sodelovanju z ukrajinsko umetnico in ilustratorko sva skupaj razvili te unikatne vzorce, v stilu akvarelne risbe. Prevladuje vzorec tropske hiške, lahko bi pa bila tudi panonska 😊, ter vzorec pahljače, tudi teh je v zbirki precej in so imele pri Almi poseben status. Skupaj z vodilnim kosom kolekcije, tj. kimono obleka. Prav z odločitvijo za kimono nekako zajemam ta duh Azije, ki tudi mene vsakič znova prevzame. Tukaj vidim spet veliko povezanost, tudi sama bi verjetno izbrala podobne suvenirje, kot sta kimono in pahljača, in potem si rečem spet, kakšna »asica« je bila ta Alma.

  • Kako ste prišli do Alminih razglednic?

Dve leti nazaj sem si ogledala razstavo v Pokrajinskem muzeju Celje. Srečo sem imela, da je bila tam (v času ogleda) tudi sama kustosinja. Razstavo in vso dediščino sem naravnost doživljala, vtisnila se mi je Almina zgodba, tako sem pričela z raziskovanjem in dogovarjanjem za dostopanje do njenega arhiva.

Vir: Katja Kuhar.
  • Kako gledate na dobre zgodb znamk v svetu modne industrije? Kako ključna (če je) je danes zgodba, ki jo pripoveduje znamka nekega kosa oblačila (ali obutve)? Kaj po vašem mnenju zagotavlja dobre zgodbe znamk?

Zelo pomembna; brez zgodbe ni vsebine. Vsi, ki se ukvarjamo z oblikovanjem, nekako stremimo k ustvarjanju lepega, všečnega ter seveda uporabnega. Za dobrim izdelkom vedno stoji tudi zgodba. Zdi se mi, da je na trgu veliko simpatičnih izdelkov, ki pa nimajo prave vsebine. Moja oblačila govorijo mojo zgodbo, je zgodba mojih prednikov, moje mame šivilje, ki me je vpeljala v to stroko, mene kot umetnice, ki se navdihuje nad vsem lepim, izjemnimi osebnostmi, gledališkimi uprizoritvami itd. Zgodbe delajo stvari zanimivejše in smiselne, vsi kupujemo zgodbe. Morda bi kdo rekel, da so to navadne obleke s hiškami, vendar je za tem veliko več. Je ena lepa zgodba in poklon preteklosti, ki živi v sedanjosti.

  • Modna industrija se vse pogosteje sooča z izzivi zasičenosti in onesnaženosti okolja. Kakšen je vaš pogled na to? In kaj rešitev? Postavitev še večjega števila obratov, ki recilirajo tkanine in ustvarjajo nove kose metrskega blaga? Gotovo je neizbežno se vrniti v pradavnino, ko so ljudje vse življenje nosili en in isti kos oblačila. Niti ni to namen in si v sodobnem svetu tega nihče ne želi. Toda, kako odgovorno ravnati pri takšni potrošnji?

Ravno v tem tednu sem si po več letih kupila zimske čevlje. Držim se načela kupi dobro, nosi dolgo. Impresionirana sem bila, ko sem videla, da so čevlji dejansko narejeni na Švedskem in imajo doživljenjsko garancijo vračanja in popravila. To je zares primer dobre prakse. Precej bo treba spremeniti, predvsem miselnost nas potrošnikov. Vsi se nagibamo k trajnosti, še zmeraj smo priča nenehnim novim kolekcijam velikih znamk in posledično velikim tonam odpada.

Vir: Katja Kuhar.
  • Pritrjujem, to je zares primer dobre prakse …

Ja, še posebej, če je obuvalo dobro ohranjeno. Običajno steljka čevlja ostane dlje, podplat pa se hitreje uniči, obrabi. Zakaj ne bi menjal samo podplata. Pri tem švedskem proizvajalcu mi je prav ta možnost všeč – lahko ti zamenja podplat, spolira usnje itd., skratka, podaljša življenjsko dobo. Še sploh, če si kupil boljši, kvaliteten, tudi vizualno dovršen izdelek, ki ti je zares všeč. Pred časom sem se za to potezo odločila pri blagovni znamki Alpina. Res pa je, da sem jim sama pisala, jih kontaktirala, predlagala, kaj bi zamenjala na obstoječem obuvalu za v hribe. Skratka, veliko je možnosti in pristopov pri kroženju, recikliranju, obnavljanju izdelkov iz modne, tekstilne in čevljarske industrije. Tu ne mislim samo možnosti ponovne uporabe z obstoječo namembnostjo; nemalokrat se ostanki kosov oblačil uporabljajo tudi v gradbeništvu in tako naprej. Tu je še veliko možnosti in priložnosti za rast različnih panog, novih podjetij, ki se recimo ukvarjajo samo s tem.

Vir: Katja Kuhar.
  • Kako pri vaši znamki skrbite in uresničujete trajnostno vizijo v praksi?

Pri naši znamki se trudimo, da smo čim bolj prijazni do okolja. Nikakor ne delamo večjih zalog, večina artiklov je narejenih po naročilu stranke, se pravi takoj, ko je naročilo oddano, gre kos v izdelavo. Uporabljamo certificirane materiale, občasno tudi materiale iz mrtve zaloge. Vsi izdelki so narejeni v lokalnem okolju v Sloveniji, tudi etikete, tiskovine in vse, kar sodi zraven. Z embalažo je še nekaj usklajevanj, potrebno je poskrbeti, da izdelki pridejo v prvotnem stanju do kupca. Naš koncept je zastavljen tako, da ne sledimo običajnemu trendu sezon, ne izdajamo vsako jesen in pomlad nove kolekcije. Izdajamo zgodbe. Vsaka kolekcija je ena zgodba. Vsaka zgodba je zvesta določeni estetiki blagovne znamke, kar pomeni da se kosi med seboj zelo dobro kombinirajo.

Ne prisegam na maratonske podvige, da mora biti na vsako sezono nekaj novega.

  • Katere materiale točno iz mrtve zaloge tu mislite?

A seveda, temu ustvarjalcu tako pogovorno rečemo. To je v bistvu odpadno balgo (angleško deadstock), ki ostaja v trgovinah z blagom od drugih blagovnih znamk. V tujini namreč ostajajo zaloge blaga večjih in priznanih blagovnih znamk, ti gredo potem v prodajo, po nekoliko nižjih cenah, kar je super dobrodošlo za nas, manjše blagovne znamke in oblikovalce. Sama največ tega odpadnega blaga nabavljam v Belgiji in na  Nizozemskem, pri nas (še) tega ni.

  • Na katero linijo vaših kreacij ste še posebej ponosni ali vam še posebej pomenijo?

Na ALMO! Vem, koliko časa in dela je bilo potrebnega, da se je vse zložilo in uresničilo. Zdi se mi, da je ta zgodba res odraz mene, sedaj že zrele oblikovalke s pisano in raznoliko ustvarjalno preteklostjo. Najboljše šele prihaja!

Vir: Katja Kuhar.

Brez zgodbe ni vsebine.

  • Naročila vaših izdelkov prihajajo tudi iz tujine. Po katerih kosih najpogosteje povprašujejo?

Tudi, še zmeraj je veliko kupcev iz domovine, za to sem še posebej hvaležna, sicer pa Nemčija, Nizozemska, Poljska … Naš največji hit je prav meni ljuba kimono obleka.

  • Na katero znamko (lahko tudi v svetovnem merilu) najprej pomislite in zakaj?

Smag, ker je primer brezčasnega oblikovanja in stila. Všeč mi je, ker je po tolikšnem času še vedno zelo aktualen. Menim, da bo takšna brezčasna klasika tudi čez 20 let. Ima nek svoj stil, vreden ohranjanja.

  • Katera pa je tista znamka, ki vas je najbolj in najprej pritegnila v otroštvu? Zakaj vam je ta znamka še danes v takšnem spominu? Kaj je tisto, kar vas je najbolj navdušilo?

Če gledam svoj oblikovalski svet, sem že v mlajših letih imela dva vzornika. Pritegnila sta me Robert Lešnik in Nataša Čagalj. Vezano na otroštvo, ena znamka mi je pa res ostala še posebej v spominu. To je znamka Mont, ki ima vrhunske bunde. S težavo sem takrat prepričala starše za nakup, saj so bile tako drage, še zmeraj jo hranim! Z njimi bi v prihodnje z veseljem sodelovala.

Vir: Katja Kuhar.

Za dobrim izdelkom vedno stoji tudi zgodba.

  • Pa jo še nosite? 😊

Ja, občasno jo še nosim. Recimo nazadnje, ko smo imeli kostanjev piknik in so starši komentirali, da je očitno nekoč res le bila vredna tistega nakupa.

  • Česa si želite ali pogrešate pri nastopih znamk na slovenskem modnem trgu, pa je to nehvaležno izdati, a vendarle … zaključna pozitivna (in/ali kritična) misel, navdih, popotnica za vse obstoječe in bodoče znamk v tekstilni industriji?

Pogrešam predvsem sodelovanje in povezovanje, to se mi zdi prihodnost naše panoge. Mislim, da imamo vsi dovolj kvalitet in prepoznavnosti. Nekaj zametkov je že vidnih, želela bi si še več.

Vir: Katja Kuhar.

Ostali intervjuji

PROFIL ZNANEGA POTROŠNIKA: OMAR NABER

PROFIL ZNANEGA POTROŠNIKA: OMAR NABER

Omahujem med Ammanom (glavnim mestom Jordanije) in Londonom. V Ammanu se počutim domače, dobrodošlo. Tam imam družino po očetovi strani, ki me vedno zelo lepo sprejme in gosti. Spominja me na otroštvo in mladost…

read more
MESSVJU: V.DVOJE

MESSVJU: V.DVOJE

»Travel couple«, ki že tretje leto s pristnim ustvarjanjem vsebin na Instagramu in TikToku gradi skupnost, deli uporabne informacije, ponuja priložnost za samorefleksijo in navdihuje lepe zgodbe parov za zmenke, oddihe, celo zaroke…saj, kot pravita, imamo v Sloveniji toliko različnih romantičnih, kulinaričnih, aktivnih in zabavnih doživetij, ki jih marsikdo sploh ne pozna.

read more
KAJ PRAVI: kreativna ekipa agencije Internavti

KAJ PRAVI: kreativna ekipa agencije Internavti

Agencija Internavti je v osmih letih svojega delovanja uspela iz butične digitalne agencije prerasti v agencijo, ki ponuja široko paleto komunikacijskih storitev. Pri svojem delu profesionalnost velikih komunikacijskih agencij združujejo s fleksibilnostjo start-upov in stavijo na strateško kreativnost. Imajo stabilen portfelj naročnikov, med večjimi lahko omenimo NLB, Ljubljanske mlekarne, Hofer, A1 in Petrol. Pri svojem delu pa niso zgolj ponosni na svojo profesionalno rast, kar potrjujejo številna priznanja in nagrade iz raznih festivalov, temveč tudi na rast posameznikov, ki delajo v njihovem okolju.

read more

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja