KAJ PRAVI: ALESSIO CARCIOFI, univerzitetni profesor marketinga in digitalnega wellnessa, Italija

Uvodna misel: Ines Markovčič

Res je, ne znamo se več skriti pred elektronsko pošto in obvestili na pametnih telefonih. In težava tu ni omejena le na delo. O digitalni blaginji/digitalnem dobrem počutju oz. digitalnem wellnessu sem se pogovarjala z Alessijem Carciofijem, enem izmed letošnjih predavateljev na Slovenskem oglaševalskem festivalu. Alessio je univerzitetni profesor marketinga in digitalnega wellnessa, koncepta, ki mi je takoj padel v uč in prevzel za nadaljnje raziskovanje. Alessijevo zanimanje je bilo najprej posledica njegove osebne zgodbe. Vedno je delal v svetu marketinga in bil sam žrtev digitalne izgorelosti. S posvečanjem temi o digitalni izgorelosti in smiselnosti t. i. digitalnega wellnessa ali digitalne blaginje danes želi pomagati ljudem, podjetjem in družinam z napotki, kako živeti bolj zdravo, produktivnejše in srečnejše življenje. Na Slovenskem oglaševalskem festivalu v svojem predavanju razgrne 10 nasvetov in trikov za izboljšanje našega duševnega wellnessa.

Alessio je tudi Tedx govorec, prvi avtor knjige in podcasta o digitalnem razstrupljanju v Italiji. Njegove refleksije so impresivne in krepijo poti tistih idej, ki poudarjajo, da je treba digitalni svet uporabljati zgolj kot pripomoček, orodje. Nikoli se ne sme zgoditi obratno. Digitalni wellness ne pomeni odstranjevanje tehnologije iz naših življenj, temveč prakso njenega pametnega upravljanja, tako v osebnem kot poklicnem življenju. Prav tu lahko oglaševanje in marketing tudi opravita smiselno in koristno vlogo. Kot razmišlja Alessio: »Namesto da bi govoril o tem, kako lahko marketing vpliva na digitalno blaginjo, bi govoril o tem, kako lahko digitalna blaginja vpliva na marketing.« Vabljeni k prebiranju intervjuja.

Sprašuje: Ines Markovčič

1. Kaj je digitalni wellness (digitalno dobro počutje) in zakaj je tako pomembno?

»Digitalno dobro počutje«, o katerem danes pogosto slišimo, je nastalo kot reakcija na vse bolj prisotno in vsiljivo tehnologijo. V zadnjih dvajsetih letih je tehnologija neverjetno napredovala, ljudje pa ne toliko. Naše digitalne uporabe zdaj ne moremo šteti za trajnostno. Poleg telesnih težav, ki jih povzroča 24-urna povezava, kot so težave z držo in vidom, moramo upoštevati tudi psihološke dejavnike. Ni naključje, da so delavci po vsem svetu vse bolj pod stresom in trpijo zaradi izgorelosti: tehnologija je podrla vse stene med delom in zasebnim življenjem in ne znamo se več skriti pred elektronsko pošto in obvestili. In težava ni omejena le na delo. Če imate telefon, bi morali imeti tudi orodja za nadzor nad tem, kako in kdaj vas tehnologija lahko doseže, da se izognete, da bi ves svoj čas tavali po internetu. Digitalno dobro počutje naredi prav to: daje orodja za pristop k tehnologiji na zavesten in produktiven način.

2. Kako lahko podjetja spodbujajo digitalno dobro počutje med zaposlenimi? In kako lahko starši spodbujajo digitalno dobro počutje pri vzgoji svojih otrok? Katera praksa po vašem mnenju prinaša večji izziv?

Najprej bi rad povedal, da zelo verjamem v moč zgleda in dialoga. Pogosto pravijo, da če želite nekaj spremeniti, morate biti prvi za zgled. In to velja tako v poslu kot v družini. Če sem vodja ali delodajalec in želim predlagati korporativno kulturo, ki zajema digitalno dobro počutje, se bom moral prvi izogibati pošiljanju elektronske pošte pozno ponoči ali kontaktiranju svojih zaposlenih v prostem času, razen v nujnih primerih. Podobno, kako lahko starš svojemu otroku reče, naj odide s telefona, ko sam med večerjo prvi obtiči pred telefonskim zaslonom? Poglejmo si zdaj dialog: kakršno koli okolje se ne more razvijati, če ne pušča prostora za dialog in poslušanje. Večini težav se lahko izognemo ali jih rešimo, če znamo pravilno poslušati. Na primer, namesto da napadate otroka, ker igra preveč videoiger, ga vprašajte, zakaj to počne, ali morda, ali bi rad skupaj počel kaj drugega.