SUPERBRANDS SLOVENIJA: SUPER NASLOVNICA

Na gala razglasitvi in podelitvi priznanj Superbrands so posamezni superbrandi slavili tudi s svojimi naslovnicami, ki krasijo podobe njihovih korporativnih personaliziranih knjig Superbrands Slovenija 2022. Organizatorji Supebrands Slovenija so h končnim izdelkom vključili še žirijo, da je – kot dobro popotnico za kreativno delo še naprej – izbrala po njihovem mnenju najboljšo naslovnico. 

Po končnem seštevku ocen-članske  strokovne žirije (David Fartek, Arnoldvuga,  Matjaž Germ, Agencija 101, Blaž Kocjančič, Internavti; Tim Luznar, bold.group agencija) je plaketo za super naslovnico prejelo podjetje Big Bang. 

The post SUPERBRANDS SLOVENIJA 2022: SUPER NASLOVNICA. appeared first on Super Znamka.

SUPERBRANDS SLOVENIJA 2022

Gala podelitev nagrad

Drugi septembrski petek je v Four Points by Sheraton Ljubljana Mons potekala gala podelitev in
svečana večerja v imenu Superbrands Slovenija 2022. Vsem letošnjim prejemnikom te prestižne
nagrade in personalizirane korporativne knjige čestitamo.

Ariel, Barcaffe, Big Bang, Elan, Generali, Ford, Leone, Lidl, Mercator, Merkur, Nova KBM, Old Spice, Pampers, Perwol, Silan, SKB, Zavarovalnica Triglav, Woop.

The post Superbrands Slovenija 2022. appeared first on Super Znamka.

BRANJE: SMALL DATA. 

Avtor knjige: Martin Lindstrom

Izdal in založil: Medijski partner, 2016

Mali podatki za velike zgodbe

Knjigo sem prejela v dar od cenjene ženske, s častitljivo in dolgoletno kilometrino v poklicnem ustvarjanju. Nadvse sem ji hvaležna še danes, saj je kot enciklopedija zglednih primerov iz sveta znamčenja, ki potrjujejo, da upanje vselej je in obstaja. 

“Drobne sledi, ki odkrivajo velike trende”, je pomenljiv naslov tega dela; skozi posamezna poglavlja te popelje prav skozi to izkušnjo sledi. V pričujoči številki revije Super Znamka smo v osrednjem delu soočili koncepta maksimalizem znamk in minimalizem znamk ter iskali možne variacije po poteh obeh imperativov. Kvalitativno raziskovanje, opazovanje potrošnikov je nedvomno zahtevna, obsežna in trajajoča praksa v celotnem procesu raziskovanju, proučevanja, analiziranja, interpretiranja. Nemalokrat se zgodi, da se še tako skrbno pridobljene podatke zvrne v bolj lične grafe, besede pa zvrne v veliko manj duhamorne grafe, vizualije, infografike. To je navsezadnje tako zelo dobrodošlo in “in”. Pripravljene so kot zvarki postov, po katerih se tako z lahkoto spuščaš in drsaš. Kot drsamo po ekranih na naših pametnih telefonih.

Kar skušam na tem mestu osvetliti in naglasiti, pa je ravno pomen prakse branja. In prevajanja. Pa spet branja. In prevajanja. Ter vnovičnega branja. In vnovičnega prevajanja. S kritično analizo diskurza, o kateri sem že mnogokrat pisala, smo lahko bolj učinkoviti pri odstiranju in realizaciji idej. Če ne, ostanemo ujeti v kletki mnogoterih podatkov, ki povedo marsikaj in obenem nič. Podatke je treba znati brati. Tudi kvalitativne. Je vseobsegajoč proces, ki zajema tudi posluh za psiholingvistiko.

Knjiga oz. hvalnica Small Data ponudi prav to dimenzijo, povabilo h kritični refleksiji in prevajanju, ki ga ne gre nikoli zanemariti. 

The post BRANJE: Small Data. appeared first on Super Znamka.

SUPERBRANDS SLOVENIJA 2022: STROKOVNI SVET

Kdo so člani strokovnega sveta Superbrands Slovenija za 2022, ki so ocenjevali 500 najbolj izpostavljenih znamk po raziskavi Ipsos? Boško Praštalo, ustanovitelj in lastnik licence Superbrands Slovenija, je vestno povezal 25 posameznikov, strokovnjakov, iz sveta znamkinega trikotnika: podjetja, agencije in mediji. Strokovni svet je svojo obsežno nalogo opravil dosledno in osredotočeno na štiri ključne kategorije, ki so pomembne za organizacijo Superbrands: kakovost, razlikovanje, zaupanje in čustva.

Spoznajmo 25-članski strokovni svet za Superbrands Slovenija 2022. Hvala za odlično opravljeno delo!

The post SUPERBRANDS SLOVENIJA 2022: STROKOVNI SVET appeared first on Super Znamka.

Profil znanega potrošnika: Nejc Simšič 

Uvodna misel urednice: 

Znamke osmišljajo svet. Vsi mi smo vsakodnevni potrošniki. Ni pravilnih odgovorov, so samo iskrena in uporabniška. 

Namen rubrike je osvetljevati vplivnost, sporočilnost posameznih znamk (blagovnih, storitvenih). Slehernik od nas je vpet v neko zgodbo, pravljico, koncept, ki ga je pritegnil, s tem ko uporablja/kupuje določene izdelke ali se poslužuje določenih storitev ter se k njim vsakič znova rad vrača. Ni pravih ali manj pravih znamk, tudi ne želimo biti bitk med znamkami, temveč osvetliti, kako smo na koncu vsi mi takšni in drugačni potrošniki nekih zgodb (znamk). Refleksija filozofije znamk ni samo v imenu in logotipu, ampak tudi ali predvsem v esenci njihove doživljajske, doživete in podoživete izkušnje. 

Zajtrk & kava/čaj:

Glede zajtrka imam obdobja, ko si ga privoščim in ko ni časa zanj . Ko si ga, je to ponavadi kakšen smoothie ali sadje. Trentutno sem v obdobju, ko si privoščim kakšno sadje, saj sem sredi detoxa, zato vsako jutro spijem tudi Sensilabov produkt Waterout Slim Joy. Dan pa vsekakor začnem s kavo! Največkrat Barcaffè Black’n’Easy, ker se mi vedno mudi. Vrečke te kave imam s seboj v torbi vedno in povsod. Sicer pa imam doma vedno ogromno zalog švedske vode Vitamin Well.

Vozni park:

Trenutno vozim ‘prehodni avto’ Opel Corsa, pred tem pa sem vsa leta, do nesreče, prisegal na svojo ‘srebrno strelo’ Hyundai Getz. Priznam, nisem mahnjen na ‘pleh’, pomembno je, da se udobno vozim in da nimam težav na cesti. Pri nakupu avta, ker ga rabim bolj kot ne za kratke proge, se držim pravila Kolikokrat greš z avtom do Münchena? Sem pa v fazi izbiranja novega vozila, ogledujem si MINI Countrymana, ki sem ga že imel na testu, a je cena kar visoka. Sicer pa je na ‘sanjavem seznamu’ avto Range Rover Evoque.

Gel/milo za tuširanje:

Že več kot deset let je absolutno na prvem mestu avstralska znamka Aesop. Z njihovimi produkti sem obseden, pa naj bo to od gela za tuširanje do nege obraza, krem ali produktov za dom. Če pa mi slučajno zmanjka Aesop gela za tuširanje, uporabim izdelke, ki sem jih dobil v dar, od Kozmetike Afrodita za moške do Nivee.

Telefon:

Sem eden tistih, ki prisega na Android. Pri meni ni bilo in verjetno tudi nikoli ne bo Appla. Vrsto let sem prisegal na pametne telefone HTC, zdaj pa že nekaj let na pametne telefone Samsung. In tudi naslednji bo njihov, saj ga ravno kupijem, ker je trenutni Galaxy S10 že odlužil svoje. 

Najljubši trgovec:

Nisem oseba, ki bi kupovala načrtno, ampak odvisno od časa, potreb in lokacije. Nekaj korakov od doma imam mali ‘slabo založen’ Mercator, še raje pa zavijem v bližnji Hofer ali Lidl. Da bi se lahko za enega opredelil, v tem primeru ne morem reči. Vem pa, da ima vsaka trgovina kakšen izdelek, ki ga drugje ne dobim, recimo viljamovka iz Lidla, 4-slojni toaletni papir iz Hoferja, itd.

Najljubša kavarna:

Zagotovo se največkrat na teden odpravim v ljubljansko Kavarno Rog, pa naj bo to zjutraj, popoldne ali zvečer, ker imajo vse na enem mestu, od kave, pijače, zajtrkov, brunchov, kosil do vinske ponudbe. Tam sem najbolj domač.  Večkrat zavijem tudi v Kavarno Lokus v Šiški ali pa v Lolito Eipprova. Pa še kakšna bi se našla zagotovo.

Najljubša restavracija:

Največkrat zagotovo meni ljuba sta Pop’s place pizza in Pop’s burger place. Večkrat obiščem tudi restavracijo Kaval in restavracijo Cubo. V resnici pa je vse odvisno od priložnosti in družbe.

Najljubša/želena destinacija/počitnice:

Na seznamu želja so Bora Bora, Zanzibar, Madagascar in najbolj Grčija, a za zdaj še ni bilo priložnosti odpotovati tja.

Najljubše tuje mesto:

Obožujem London, ki je bil do 2020 moja redna ‘večkrat na leto’ destinacija, saj imam tam dobre prijatelje in mesto poznam kot lasten žep, ponuja vse in me napolni z novim elanom. Mislim, da je že čas, da spet odletim tja! Sicer pa so me zelo navdušili tudi škotski Edinburgh, Malta in več mest v ZDA.

Najljubše domače mesto:

V tem ni dvoma – najlepše mesto na svetu, moja Ljubljana. 

Morje ali hribi:

Morje, morje in še enkrat morje. Zadnja leta največ Crveni vrh, pa tudi ostali deli hrvaške Istre. Pa to ne pomeni, da ne maram gora! Vsaj ena gora na teden pade, odvisno od letnega časa. Ampak prva izbira sta zagotovo morski zrak in obala.

Šport:

Čisto iskreno, nisem nek športni navdušenec. Ne kot akter, ne kot navijač. Kar pa se mojega udejstvovanja tiče, iskreno priznam, da v zadnje pol leta, žal, nič. Sicer pa mi je najljubša rekreacija v plesni šoli Mojce Horvat. Letos žal še ni bilo časa, a obljubim, da jo jutri pokličem, da spet pridem plesat. 

Glasba:

Ne morem reči, da prisegam samo na eno zvrst. Vse je odvisno od trenutka in razpoloženja, poslušam pa od popa do eletronike. Seveda je tu tudi glasba Neishe, ki je moja najboljša prijateljica in znam vse pesmi na pamet, naprej in nazaj. Neko posebno vez pa imam že od nekdaj do komadov Britney Spears, pa naj se sliši še tako čudno. Doma pa imam najraje tišino, zato tudi nimam radia in si nikoli ne predvajam glasbe.

Zavarovalnica/e:

Trenutno imam avtomobilsko, dodatno in zavarovanje za tujino pri zavarovalnici Generali. Imam super izkušnje z njimi in sem zvesta stranka.

Naj oblačila:

Odvisno od obdobja. Če gledam po dizajnu, imam doma kar nekaj kosov slovenske oblikovalke Petje Zorec. Pa tudi veliko tujih oblikovalcev, a tega pač ne nosim vsak dan. Zelo sem navdušen tudi nad mlado slovensko znamko I AM PANDA Roka Setnikarja. Sicer pa bolj kot ne klasika – od H&M do Emporiuma in Sportine XYZ, še posebej so mi pisane na kožo znamke Antony Morato, Top Man, Salsa,…

The post PROFIL ZNANEGA POTROŠNIKA: NEJC SIMŠIČ appeared first on Super Znamka.

Ines Markovčič, Tim Luznar

Naslovnice, ki ob letnih razglasitvah krasijo korporativne knjige superbrandov, so ogledalo in prvi vizualni vtis samih znamk in njihovega nastopa na trgu. Ekipa Superbrands Slovenija je v preteklem letu za Superbrands Slovenija prvič uvedla tudi glasovanje za “super naslovnico” kot dobro popotnico za kreativno ustvarjanje superbrandov še naprej. 

Kako je pa v svetu? Poglejmo si krog nekaterih naslovnic knjig globalnih superbrandov, s katerimi se predstavljajo posamezne države na različnih kontinentih. 

The post Superbrands Global: Personalizirane naslovnice appeared first on Super Znamka.

Miran Varga 

Najuspešnejša podjetja v nestanovitnih časih povečujejo vložke v digitalno oglaševanje. Njihov paradni konj v 2022 je prikazno oglaševanje.

Lanskoletna raziskava družb iPROM in Valicon kaže, da bo večina slovenskih oglaševalcev v prihodnje ohranila ali povečala naložbe v digitalno oglaševanje. Letos bo zanj skupno namenila skoraj sto milijonov evrov, pri čemer bo največjega dela kolača že deležno prikazno oglaševanje. Z uporabo naprednih oglaševalskih tehnologij je prikazno oglaševanje danes namreč ena najučinkovitejših oblik oglaševanja, ki oglaševalcem na spletu prinaša največ učinka za odštet denar.

Znamke stavijo na digitalno oglaševanje 

Oglaševalci oziroma znamke v vseh panogah se vse bolj zavedajo, kako pomembno je vlagati v digitalne medije, torej tja, kjer je sodobni potrošnik najbolj prisoten. V Sloveniji zadnja leta statistika beleži okoli 10-odstotno rast naložb v digitalno oglaševanje, za zakup oglasnega prostora v digitalni krajini pa med 14- in 20-odstotno rast. 

Največ (27 %) sredstev bodo oglaševalci…

The post Prikazno oglaševanje: Bo stava za 2022 obveljala? appeared first on Super Znamka.

Aktualno, Mnenje 

Maruška Padar

Ko pomislim na številne znamke, ki nas obkrožajo, hkrati pomislim na izbiro, ki jo zaradi tega imamo. Pa nam ta neskončna izbira izdelkov in storitev res toliko pomeni, ali raje točno vemo kaj, kje in zakaj nekaj (na)kupujemo? To je vprašanje, ki si ga v zadnjem času postavlja tudi vedno več start-upov in že utečenih znamk. Med tako veliko izbiro in paleto ponudb, marsikdo ne ve več, kako izstopati. Takrat kaj hitro pomislimo na kvaliteto, saj naj bi kvaliteta na trgu vedno zmagala. S porastom spletnih nakupov, družbenih omrežjih in iskanja novih, zabavnih ter norih načinov digitalnega oglaševanja, pa se pogosto sprašujemo, če je še tako. 

Imate najljubšo čokolado?

Med pogovorom s starejšo gospo, ki je preživela ne le eno, vendar dve vojni, mi je bilo zanimivo poslušati o tem, kakšno veselje je takrat objemalo prebivalce majhnih vasic, ko so prvič zagledali in poizkusili čokolado. Čokolado, lahko verjamete? Nekaj, kar nam je tako samoumevno, da sploh ne pomislimo na to, da je ta okusna dobrina nekaj res izredno posebnega. Zdaj se pa v trgovini, med policami, sploh več ne znajdeš. Za eno čokolado pravijo, da je v njej preveč sladkorja. Od druge nam ni všeč embalaža. Tretja je pregrenka. Četrta pa … spet nekaj četrtega. In enako je s čisto vsakim drugim izdelkom, kjer je variacij na stotine. Ko pa končno izberemo tisto najljubšo, ne vemo točno, kaj vse nas je pri ostalih motilo. Sploh pa ni nujno, da je to, kar nas je motilo, povezano s kvaliteto. 

2/100

Ne le, da ne vemo, kaj izbirati med policami v fizičnih trgovinah, zdaj se celo sprehajamo in poskakujemo med spletnimi policami. Tam je izbire še toliko več. Izdelka sicer ne moramo prijeti, ga povohati ali okušati, ampak saj tega sploh več toliko ne potrebujemo, ko pa nas prepričajo barvite kreative in prepričljivi videi. Še obširne deklaracije, tehnične specifikacije in prednosti izdelka so na voljo v veliko bolj atraktivnih okencih in so manj turobne od tistih klasičnih mikroskopskih zapisov na hrbtni strani izdelka. Zdi se nam, da smo si izdelek izbrali sami, pa so izbiro za nas pravzaprav ustvarili marketinški strokovnjaki, ki so nas tako zelo navdušili.

Redko kateri izdelek ali storitev se še prodaja kar sam po sebi. Znamke se med seboj borijo, da osvojijo tistih 2 % obiskovalcev, ki obiščejo njihovo spletno stran, jih navdušijo in, kar je še pomembneje, da jih na koncu obdržijo. Zato danes, bolj kot kdajkoli, znamke postavijo ceno ne le za sam izdelek ali storitev, temveč predvsem in najprej za svojo zgodbo, saj potrošniki plačujemo in iščemo nič drugega kot → zgodbo znamke. Ko izbire še ni bilo tako veliko in smo potrošniki kupili to, kar je bilo na voljo, zgodba znamke ni bila (tako) pomembna. Če pa se zdaj želimo prebiti na trg, so zgodba, ozadje in ekipa, ki stojijo za njenim imenom in jo soustvarjajo, velikokrat še bolj ključna kot sam izdelek.

Ob tej trditvi bi lahko rekli: “Kaj pa vse tiste spletne strani, ki imajo toliko izbire, pa nihče ne pozna ali izlušči zgodbe?” Hm, pa je res ne? Prav to, da imajo tako veliko izbiro in da se pri njih lahko vse najde, da so veliki in uspešni, je tisti del zgodbe znamke, ki jo tako zelo radi kupujemo. 

Ljudje (radi) kupujemo od ljudi

Poskušajmo si odgovoriti na vprašanje, ki smo si ga zastavili na začetku. Neskončna izbira ter točno vedeti kaj, kje in zakaj kupiti se nujno ne izključujeta. Ne glede na veliko ali majhno izbiro izdelkov, imamo potrošniki na koncu radi, da vemo kje in kaj kupiti. Tisti »kje« je bolj tehnična in operativna plat zgodbe, tisti »kaj« pa lahko prinaša novo izkušnjo, rešitev problema ali poteši potrebo po radovednosti, odkrivanju in doživetju nečesa novega. Še znani ustanovitelj podjetja Apple, Steve Jobs, je pred leti dejal, da ljudje ne vemo, kaj si želimo, dokler tega nimamo čisto pred nosom. 

Zato bi za konec, kot nasvet in popotnico novim ali pa že odraslim znamkam, ki uporabljajo digitalne kanale, izpostavila 3 pomembne stvari. Zaupajte v svojo zgodbo in vedite, da so na drugi strani ljudje, ki želijo vedeti, da kupujejo od ljudi. Ne pozabite, da se ljudje med seboj ne le pogovarjamo, ampak tudi komentiramo, všečkamo in delimo izkušnje, tako, da ne prodajajte nečesa, v kar sami ne verjamete, saj drugače tudi nihče drug ne bo. Drugič, dobro izkušnjo  ‘od ust do ust’ si zagotovite zaradi gradnje na kvaliteti ne zgolj zaradi dobre in premišljene promocije, saj v praksi kvaliteta, še vedno, največkrat zmaga. Tretjič, recepta, ki bi bil primeren in zmagovalen za vse, ni. Svoj recept, predvsem za dolgoročni uspeh, morate, hočeš nočeš, odkriti sami. Proces odkrivanja in ustvarjanja pa je tisti čar, ki odlikuje svet znamčenja kot vselej zanimiv, dinamičen in nikoli dolgočasen.

The post Znamke… Izbirajte zame, prosim! appeared first on Super Znamka.

Aljaž Peklaj, partner in strateški direktor, bold.group

Z izrazom minimalizem se večina nas sreča pri opremljanju stanovanja ali hiše, kjer ta trend v zadnjih letih prevladuje. Seveda se naklonjenost do minimalizma razlikuje od posameznika do posameznika. Nekateri želijo popolnoma minimalistično opremljen dom, spet drugi zavijejo v ekstreme in se igrajo z raznoraznimi poslikavami in ekstravagantnimi dizajnerskimi kosi pohištva, ki jih dopolnijo z obilo zelenja.

In ravno tako kot pri opremljanju doma, kjer je količina minimalizma odvisna od samega lastnika, je pri znamkah to odvisno od identitene znamke, njene kulture in ciljne publike, ki jo nagovarja. Pravil tukaj ni, so le trendi, ki se jim znamka odloči slediti ali ne. Ko pride do minimalizma, je potrebno vedeti, da ta ni primeren za vse znamke, kot tudi ne maksimalizem. Ko se odločamo o smeri, v katero bo šla sama znamka, je potrebno to definirati v sami strategiji. Minimalizem ali maksimalizem namreč ni viden samo v samo vizualni pojavnosti, ampak tudi v celostni pojavnosti, komunikaciji, nastopu na trgu.

Minimalizem ni primeren za vse znamke, kot tudi ne maksimalizem.

V prejšnji številki sem pisal o kreativnosti znamk in kako izstopati v poplavi oglasnih sporočil. In ravno tukaj glavno vlogo igra kreativnost. Smo lahko z minimalizmom res dovolj kreativni, da izstopamo? Ali znan rek »manj je več« še vedno drži?

Opažam, da so minimalizmu privržene predvsem luksuzne znamke višjega cenovnega razreda. Če samo pogledamo modni svet, opazimo, kako so se poenostavili logotipi in celotna komunikacija teh znamk. Yves Saint Laurent, Balenciaga, Burberry, Berluti, Balmain in še veliko drugih znamk se je odločilo za poenostavitev pojavnosti blagovne znamke. Težava, ki jo vidim, je izjemna podobnost same tipografije, hkrati pa se pri komunikaciji vseh pojavlja kombinacija črno bele barve. 

Tudi dva tehnološka giganta, Apple in Google, sta v preteklih letih popolnoma poenostavila svojo vizualno podobo in sta tudi v sami komunikaciji bolj pripadna minimalizmu. Že Applov ustanovitelj Steve Jobs je bil izjemen zagovornik modernega minimalizma, kar je izražal tudi pri oblačenju, pa tudi sami izdelki so že od samega začetka oblikovani izjemno minimalistično in sofisticirano. In ravno na tem primeru vidimo, da je minimalizem brezčasen.

Sem pa mnenja, da je lahko pretirana uporaba minimalizma in beline (predvsem na spletnih straneh znamk) nevarna za  znamko in ob nepravilni uporabi lahko izpade izjemno dolgočasno. Z vidika znamčenja vidim težavo v razlikovanju med posameznimi znamkami, hkrati pa se pojavlja problem, ki sem ga izpostavil zgoraj – kako v poplavi minimalizma pravzaprav sploh izstopati.

In če smo ugotovili, da je minimalizen primeren bolj za luksuzne znamke, v katerih primerih je torej bolje iti v maksimalizem? V času, ko sem še sodeloval pri organizaciji večjih glasbenih festivalov v regiji, je med njimi izstopala dotična znamka, ki je bil znana po že skoraj pretirani uporabi maksimalizma, a je bilo to popolnoma v skladu s samo strategijo znamke in njeno ciljno publiko.

Elrow je s svojimi tematskimi zabavami v evropskem prostoru postavil popolnoma nov standard. Celotna pojavnost festivala, od logotipa, vseh vizualov pa do samega izgleda dogodka kar kriči po maksimalizmu. In ravno to je znamko Elrow pozicioniralo med najbolj prepoznane festivale v regiji. Celotna ekipa in ciljna publika živijo in dihajo znamko, kar se opazi tudi na samih dogodkih, saj se vsi obiskovalci oblečejo primerno tematiki vsakega dotičnega dogodka. 

Če na kratko povzamem, sem mnenja, da je čas ekstremnega minimalizma minil in počasi se znamke pomikajo k uporabi maksimalizma, kar se opazi tudi pri embalažah, predvsem drznih znamk, ki želijo skozi embalažo pripovedovati zgodbo svoje znamke. A previdno, tako minimalizem kot maksimalizem nista za vse, zato je nujno potrebno, da sta usklajena z zgodbo, strategijo in ciljno publiko same znamke.

The post “Manj je več” izumira, čas je za (pre)drznost znamk appeared first on Super Znamka.

Na festivalu inovativnih digitalnih komunikacij Websi 2022 so razglasili najbolj odmevne digitalne komunikacijske projekte leta. Najpomembnejšo nagrado, ki vsako leto pripade najboljši agenciji leta na trgu je prejela Agencija 101, najboljši projekt leta pa je Merkurjeva komunikacija ob črnem petku.

Dino Zupančič, direktor agencije 101 ob tem pravi:

“Digitalizacija je že vrsto let del našega vsakdana, zelo nas veseli, da v poslovni procesih in komuniciranju naših podjetih digitalizacija ni več novost, ampak redna praksa, ki prinaša spremembe procesov na vseh ravneh. Živimo v svetu v katerem digitalnega ne moremo več na silo ločiti od analognega, zato so tovrstna priznanja kot je Websi med najbolj pomembnimi usmerjevalci razvoja komunikacijske industrije in digitalizacije poslovnega okolja.”

Agencija 101 je naziv agencije leta na festivalu Websi osvojila že 3. leto, kar jo uvršča med največkrat nagrajene agencije na tekmovanju. Agencija se je podpisala tudi pod izvedbo najboljšega projekta leta, Merkurjeve komunikacije ob črnem petku. V projektu so z prepletom digitalnih orodij izkoristili prodajni potencial “črnega petka”, žirija pa je še posebej izpostavila dejstvo, da je v oglasih v vlogi Merkurjevega svetovalca za Črni petek blestel eden najboljših slovenskih komikov Sašo Stare. 

Youtube link do oglasa: https://www.youtube.com/watch?v=JpZWcSKr69g 

“Oglaševalske vsebine na digitalnih kanalih vsak dan tekmujejo z nešteto objavami in sporočili vplivnežev, zvezdnikov in drugih, ki jim ljudje radi sledijo. Zato je za učinkovito digitalno komuniciranje nujna dobra mešanica ustvarjalnosti, iznajdljivosti in taktike. « pravi Uroš Svenšek, vodja digitala na Agenciji 101.

Poleg zgoraj navedenih projektov je agencija prejela zlati priznanji tudi za projekt Glavni proti jutru za naročnika Burek Olimpija v katerem so dobitnikom Michelinovih zvezdic ob podelitvi dostavili bureke s sporočilom: “Vi ste glavni cez dan, mi pa proti jutru” in za projekt Navijaški chatbot za naročnika Mastercard. 

Ob podelitvi Michelinovih zvezdic leta 2021 so v Agenciji leta poskrbeli za spletni hit s kampanjo za Burek Olimpija.

The post Websi: Slavila je Agencija 101 appeared first on Super Znamka.