📅 27.09.2022

Vstopite v dobo pristnosti

Izzivi, s katerimi se je soočilo človeštvo v zadnjih dveh letih, so potrdili pomembnost komunikacije na vseh nivojih – med posamezniki, delodajalci, zaposlenimi, institucijami in nenazadnje znamkami. Kot ključna sta se izkazala zaupanje in pristnost, je izpostavil programski odbor letošnje spomladanske 24. Slovenske konference odnosov z javnostmi (SKOJ). 

“Če kaj, sta zadnji dve leti poudarili pomembnost iskrenosti v medsebojnih odnosih in nenazadnje to ljudje pričakujejo tudi od znamk, delodajalcev, organizacij. Iščejo jasnost, odkritost, pristnost. Ta je srž vsega, temelj, na katerem se zgradi zaupanje, odnosi, uspešne zgodbe. Na 24. SKOJ-u so se tako pogovarjali o PRistnosti,” kot je povedal Jože Špiljak, vodja programskega odbora (mlajši partner, Herman & partnerji SK). 

Slovensko društvo za odnose z javnostmi (PRSS) je letošnji, že kar 24. SKOJ, ponovno organiziralo v živo, na destinaciji, kamor se vsi radi vračamo, v Portorožu. Program je bil pester, pristnost pa so nagovorili različni domači in tuji strokovnjaki, managerji, psihologi, humoristi in drugi. Chaya Mistry, dr. Aleksander Zadel in Melita Joželj Nose, Edita Krajnović, Lucija Sajevec ter Gašper Kržmanc je zgolj nekaj strokovnjakov, ki so nagovorili komunikatorje. Predstavili so tudi primere dobrih praks, ki jih je kar nekaj, kajti marsikatera organizacija je našla uspešen način, kako z ljudmi komunicirati pristno in na takšen način graditi dvosmerno komunikacijo, ki omogoča ohranjanje dobrega odnosa in zaupanja tudi ob morebitnem sporočanju negativnih informacij. 

“Prepričani smo, da moramo nadaljevati tradicijo SKOJ-a, ki je najstarejša kontinuirana strokovna konferenca nacionalnega društva za odnose z javnostmi v regiji, in naslavljati relevantne ter pereče tematike, s katerimi se komunikatorji dnevno srečujemo,” je povedala Tina Cipot, predsednica PRSS (vodja korporativnega komuniciranja, Lidl Slovenija).

Ostale kolumne

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. ARHITEKTURA V ZNAMČENJU.

Ideologija, poslanstvo, vizija znamke … vse to se izraža skozi diskurz ubesedenega, vizualiziranega, ozvočenega, animiranega. Sleherna takšna reprezentacija odseva družbeno-kulturni imperativ znamke. Ne gre le za reprezentacijo znamkine sporočilnosti, ampak je najprej znamkina sporočilnost tudi posledica njene arhitekture in organigrama znotraj podjetja. Znamkin jezik je del družbe, organizacije, podjetja, v okviru katerega deluje, in ne nekaj družbeno, kulturno ali poslovno ločenega.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

ARHITEKTURA V ZNAMČENJU: BOŠKO PRAŠTALO.

Pod besedno zvezo arhitektura znamke si predstavljam izredno široko področje, ki seveda vključuje pester nabor dejavnikov: od dolgoročne vizije znamke, strateškega pozicioniranja glede na potrošnike, ekipe, ki diha z znamko, do znanja in denarja, ki so na voljo pri ustvarjanju določene znamke. Predvsem je to dolgoročen proces, hkrati pa ne smemo pozabiti, da zaradi nešteto dejavnikov večina znamk potrebuje unikatni prostor, unikatno arhitekturo. Žal velikokrat pri arhitekturi znamk pozabimo na te dejavnike in na dejstvo, da ustvarjanje potrebuje svoj čas, tako pri ustvarjalcih kot potrošnikih. V tem svetu se instantne rešitve pač ne obnesejo.  

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

KOLUMNA: ZORAN SAVIN.

Brez česa ne gre…
Glede na to, da je digitalnih orodij za ustvarjanje digitalne znamke res veliko, se najprej ustavimo pri osnovah. Težko je reči, kaj vse zares potrebujete za digitalno znamčenje, je pa jasno, brez česa ne morete. Interaktivnosti! Graditi znamko na interaktivnem mediju brez interaktivnosti je, kot da bi na radiu predvajali TV oglase. Nekaj je, a ni prav učinkovito.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

KOLUMNA: ALJAŽ PEKLAJ.

Ste pomislili, da so vaši zaposleni najpomembnejši del  vašega digitalnega znamčenja? Samo pomislite, koliko elektronskih sporočil gre na dnevni bazi iz vaše hiše in koliko ljudi bere vaše podpise ali pa njihove vsebine na LinkedInu.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

KOLUMNA: BLAŽ KOCJANČIČ.

Zakaj ne krilatica digitalno znamčenje? Ker je cilj znamčenja vedno približati znamko ljudem, ki smo analogna bitja. Tako pri znamčenju ne sme iti za približanje znamke novim okoljem, temveč načinom, kako človek ta nova okolja uporablja.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

KOLUMNA: MONIKA POVŠIČ. DIGITALNI VOAJER.

Kje smo prisotni, zakaj smo prisotni, kako smo prisotni, od kdaj smo prisotni z znamko v digitalnem svetu, in še kaj v tej smeri, so pomembna vprašanja. Seveda se izhodiščno vprašanje nanaša na kanale družbenih medijev, ki jih v svojem zasebnem ali poslovnem življenju uporabljamo kot spremljevalci ali ustvarjalci.

Komentarji

0 komentarjev

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja