RAZMIŠLJANJA O POSTCOVID DIGITALNI KOMUNIKACIJI

Naša življenja so bolj kot kadarkoli prej povezana z digitalno komunikacijo. Ko so se lanskega marca izpraznile ulice, se je celotno poslovanje preselilo na splet in druge oblike interaktivne komunikacije. V Angliji je, denimo, spletna prodaja poskočila toliko, da je preskočila 9 let normalnega razvoja. Na splet se ni premaknila torej samo poslovna komunikacija, ampak tudi kupci. Tako si je dandanes že težko zamisliti, da bi lahko prebrodili zdravstveno krizo, ki smo ji priča, brez digitalnih orodij.

V Sloveniji nas je vse skupaj mogoče presenetilo nekoliko bolj kot drugod. Prodajne številke preko digitalnih kanalov niso zrasle toliko, saj so bila mnoga podjetja nepripravljena oziroma niso imela vzpostavljenih vseh potrebnih komunikacijskih in digitalnih kanalov. Marsikje primanjkuje tudi znanja in kadrov. A jasno je, da se je v tem letu premaknilo marsikaj. Podjetja so pospešeno krenila v digitalizacijo, zato se bo pravi izplen leta, ki je za nami, pri nas pokazal šele v letošnjem letu.

Je pa že sedaj jasno, da bomo največjo ceno nepripravljenosti plačali predvsem pri tem, da nimamo dovolj kadrov, ki bi bili seznanjeni z izzivi digitalne komunikacije in prodaje. Tisti izkušeni po pravilu delujejo pod okriljem večjih ali manjših izvoznih podjetij, drugje pa je pomanjkanje veliko. Kot zavod, ki skrbi za razvoj digitalne komunikacije, se že leta trudimo izobraziti generacije usposobljenih kadrov v sklopu projekta Dimaq, in to bomo počeli tudi letos. V upanju, da nadoknadimo zamujeno, in se čim prej opremimo z znanji in kadri, ki so osnova za razvoj digitalnega poslovanja.