Seveda takrat nisem razumela francoščine, ko sem jo prvič slišala na izboru za Pesem Evrovizije, saj je bilo to davnega leta 1992, pa mi je vseeno ostal ritem, izpeta melodija, z lahkimi ritmi reggaeja. Prvič tudi, da so se izlili takšni beati na tako serioznem festivalu z orkestrom v živo (dokler so se pesmi še predstavljale ob orkestru z glavnim dirigentom posamezne države na čelu), ki ni vključeval klasično preverjenih inštrumentov. Takšno pesem lahko za začetek pošlje samo Francija, sem kasneje analitično premišljevala. Vsaj v tistih časih je Francija nekako dominirala v prodiranju nekonvencionalnih melodij.
Kasneje, ko je prišel internet in mi je pesem še vedno odzvanjala v glavi, sem šla raziskovat in pridobila več informacij o sami pesmi. Avtor kakor tudi performer te pesmi na Evroviziji leta 1992 je bil Kali iz otoka Martinik (Martinique). Ta otoček v Malih Antilih v vzhodnem Karibskem morju spada pod Francijo kot prekomorski departma in hkrati regija. Francozi so s to pesmijo tudi prvič poslali predstavnika, ki je pesem odpel v antilski kreolščini in menda je bilo to tudi edinič, da je bila v zgodovini tekmovanja za pesem Evrovizije predstavljena oz. odpeta antilska kreolščina.
Pesem razvija idejo, kako se je potrebno pogumno povzpenjati po reki navzgor, ker šele na koncu, na vrhu se pokaže tista prava »reka ljubezni«, »reka življenja«, »izvir reke«, kar je piedestal potrebe po iskanju miru in ljubezni v sodobnem svetu. Glasbenika Kalija so takrat pogosto opisovali kot evropski navdih za zvoke Haitija, pri čemer je takrat prezentirana pesem že bila opremljena z zvokom sintetizatorja, ki je v tistem obdobju na Evroviziji vedno bolj pridobival svoje mesto kot zaželeni inštrument ob live orcestra.
Naj bo petkov evrovizijski odklop s to melodijo malce tudi slovo od poletja, obenem pa popotnica za nadaljnje poklicne podvige v jeseni, ki prihaja. Izzivi so lahko ciljno orientirani kot tista gora in reka, k izviru katere je vredno priti.
Vabljeni k poslušanju, prijeten petkov odklop.
Vir fotografije: osebni arhiv. Se spomnite, kateri je prvi iskalnik, ki ste ga uporabljali pri iskanju na spletu? Čeprav Google že od leta 2011 zavzema več kot 90 % tržni delež v Sloveniji, smo pred njim uporabljali najdi.si, Yahoo in Mat’Kurja. Na področju spletnega iskanja tako v več kot desetletju
Vir fotografije: osebni arhiv. Vedno sem imela rada svoj poklic medijskega planerja. Čeprav je bil medijski oddelek včasih integriran v kreativno agencijo ali pa je deloval samostojno kot medijska agencija, so bili »medijci« pogosto videni kot »čudna rasa«, ki »ne zna ničesar drugega kot uporabljati Excel in PowerPoint«. Tako so
Vir fotografije: osebni arhiv. Živimo v dobi podatkov. Podatki so postali valuta – merilo uspeha, dokaz vrednosti in sredstvo vpliva. Vsak dan nas preplavljajo grafi, tabele in poročila, ki naj bi razkrivali resnico, a včasih povedo le tisto, kar želimo slišati. Jaz v njih iščem nekaj drugega – zgodbo, ki
Vir fotografije: Okis. Ne drži, znajo. Samo dovolj dolgo jih moraš tepsti in priznali bodo karkoli. Mučimo jih vsak dan – z raziskavami, anketami, KPI-ji in interpretacijami. Bodimo iskreni: v našem poslu imamo radi številke, vsi jih beremo, vsi jih razlagamo in skoraj vsi jih uporabljamo za to, da potrdimo
Kreativni navdih in dobra zgodba sta zagotovo srce dobre blagovne znamke – tisto iskreno jedro, ki pritegne pozornost in zaneti iskrico. Brez strateškega ogrodja in podatkovnih temeljev je lahko ta navdih (ne sicer vedno) kot ogenj brez kisika – tli, a nikoli ne zagori. Dandanes znamčenje ni več samo umetnost
MESSVJU … intervju v obliki emoji ekspresije (čustvenčkov) v pisnem/messenger klepetu. Z vpeljavo nove kombinacije žanra odpiramo spontano diskusijo na kanalu, ki omogoča malo manj prepoznavanja »barv« v živo, a ravno po zaslugi spontane tehnike pogovora, dodatno začinjenega z emoji-ji, odstira odtenke izraženih mnenj, ki bi jih morda v živo
Prijavite se na novice
Postanite član Kluba Super Znamka in prejemajte zanimive vsebine.
