Oktobra 2020 sta iPROM in Valicon predstavila rezultate raziskave o novih nakupnih navadah slovenskih kupcev. Društvo za marketing Slovenije pa se je v nadaljevanju dodatno poglobilo v izsledke raziskave, in odlično odprlo poglobljeno diskusijo, kako naj se marketing odslej odziva, in kaj lahko predvsem pričakujemo v naslednjih mesecih.
Leon Brenčič (iPROM) je ob teh razmislekih osvetlil mednarodne študije o človekovem vedenju, ki potrjujejo, da posameznik/potrošnik v povprečju potrebuje 66 dni oz. dva meseca, da popolnoma usvoji oz. avtomatizira nove navade. Ni slabo, lahko v tem trenutku razmišlja marsikatera tržna znamka, ki se spogleduje z nujo vpeljave, ali, pogosteje, prenove digitalizacijskih procesov v nakupnih procesih končnih kupcev (velja za tiste panoge, ki seveda lahko delujejo tudi po tem principu). Dva korona vala v preteklem letu sta ugotovljeno več kot potrdila. Četudi so se čez poletje ljudje kot potrošniki vrnili nazaj k starim nakupnim navadam, so že v drugem valu drveli k novim navadam, ki so jih v prvem valu delno ali v celoti usvojili, v drugem valu pa še dodatno utrdili. Temu v prid sta potrdili tudi aktualni raziskavi o povečani obiskanosti slovenskih spletnih strani (Ipsos, MOSS) in o rabi digitalnih medijev (Valicon).
Toda kako se v podjetju vsega skupaj lotiti, še zlasti tam, kjer so te valove nekoliko zamudili? Matjaž Robinšak (Valicon) ob predstavitvi Valiconove raziskave #Novanormalnost izpostavlja, da ključni čas za začetek komuniciranja s potrošnikom nastopi takrat, ko se uporabniki začnejo vračati nazaj v ustaljeno življenje. Takrat nas kot potrošnike manj bremenijo strahovi in skrbi, bolj se odpremo možnosti večjih in obsežnejših nakupov. Čeprav so mnoge branže in podjetja po prvem valu po drugi strani tudi iskreno priznala, da tega zagotovljenega časa žetve žal niso tako občutili ali izživeli kot nekoč. Tu nastopi čas za oceno aktivnosti in pripravo na naslednji cikel aktivnosti, kot v nadaljevanju ključno osvetljuje Robinšak. Kako torej nagovoriti Janeza, kateremu je primarna skrb zdravje, Mojco, ki se mentalno utaplja v ekonomski ogroženosti in finančni previdnosti, ter Markija, ki si samo želi nazaj življenja brez današnjih fizičnih omejitev? Vse tri je nujno in predvsem potrebno nagovarjati ločeno, kar je obsežen zalogaj v vseh aspektih (oglaševanje, tržno komuniciranje). Obenem tu ne gre zanemariti tradicionalnih kanalov; s premišljenimi koraki je potrebno izpeljati proces medijske konvergence, in si odgovoriti na vprašanja, kje se večinoma, ali zaenkrat, realizira medijska potrošnja (doma). Šele od tu dalje se potem kreirata vsebina in zgodba.
Ne rečem, da to lahko postane prihodnost, kar se dogodkov tiče. Tu želim osvetliti, kako je pri digitalnih adaptacijah nujna premišljena in spretna strategija, pri kateri je druženje z najbolj klasičnimi IT-jevci včasih bolj dobrodošlo kot vse ostalo. Naj bodo takšne prakse navdih tudi za vse bodoče digitalne kampanje komuniciranja s potrošniki.
Vir: Iprom, Valicon, Dms, Ipsos
Burek Olimpija vsakič znova razveseljuje in razsvetljuje z domiselnimi objavami na družbenih omrežjih, ki presegajo klasični okvir promocije z interakcijo.
Močne znamke, všečne ali manj všečne, vse temeljijo na dobrem domišljijskem piedestalu.
Na prvi pogled se zdi, da nam tehnologija omogoča skoraj vse, kar si lahko zamislimo. Ampak iskreno, kje je meja? Kdaj digitalna orodja res delajo v našo korist in kdaj postanejo bremena, ki nam škodijo?
Moč znamke se odraža tudi v njeni zgodbi. Zgodba ima »svoj draž«, se prične misel v obsežnem delu avtorja, predavatelja, podjetnika, komunikologa, pisca in umetnika, dr. Andreja Pompeta. Namen zgodbe, kot pojasnuje pisec knjige, »ni v tem, da daje namige, kako razmišljati, temveč kako misliti«.
Skrivnost je v tisočih drobnih mehurčkov. Prav teh mehurčkov naj bi imela znamka Schweppes več na steklenico kot katera koli druga znamka. Čudovita izkušnja pitja, ki jo zvočno reprezentirajo sodobne oglaševalske kampanje te znamke, je razlog, zaradi katerih Schweppes ostaja prepoznaven po svojem značilen zvoku, ki ostane. Sch …
Sarajevski filmski festival je eden največjih in najpomembnejših filmskih festivalov v Evropi. Ustanovljen je bil leta 1995 in od takrat vsako leto v prestolnico Bosne in Hercegovine pripelje mednarodne in lokalne zvezdnike filmske industrije ter prikazuje široko paleto svetovnih celovečernih in kratkih filmov.
Prijavite se na novice
Postanite član Kluba Super Znamka in prejemajte zanimive vsebine.
