Z znamkami, ki jih dihamo in uporabljamo, živimo naš življenjski stil. Doživljamo njihove zgodbe, pravljice, v katerih se bolj ali manj najdemo. Brez kreativnosti pa to ne bi bilo mogoče, kar odlično izpostavi Dino Zupančič iz Agencije 101 (več v intervjuju aktualne številke Super Znamka). Misel, ki se odlično zloži v kontekst osrednje teme, ki jo tudi sicer slavimo v tokratni številki revije Super Znamka, tj. kreativnost znamk. Koncept in kontekst, ki ga v praksi ne gre nikoli spregledati, prav tako pa tudi nikoli prenehati negovati.
Benedict Anderson je v klasiki antropologije vsakdanjega življenja, Imagined communities, nekoč operacionaliziral, da so narodi kot “zamišljene skupnosti” – to temeljno tezo je moč aplicirati tudi v diskusije o znamkah. Različni narodi se konstituirajo kot posledica interakcij med ljudmi na širši ravni, kar se je intenziviralo ravno z razvojem tiska oz. t. i. množičnih medijev. Tako velja tudi za znamke. Znamke, ki dihajo in delujejo preko različnih medijev, kanalov, so pomembni dejavniki zamišljanja kolektivnih sentimentov, občutkov pripadnosti, kolektivnega spomina ter kolektivnega stanja sedanjosti in kolektivnega zamišljanja prihodnosti. Potrošniki/uporabniki se v kontekstu reprezentacij kolektivnih sentimentov, kot jih komunicirajo znamke, prepoznajo in pripoznajo, sočasno pa z njimi obstajajo in dihajo tudi tisti drugi, ostali (potrošniki/uporabniki), ki jih neposredno ne poznajo, toda skupaj tvorijo znamkino skupnost. Ali drugače: skozi uporabniške prakse kreativnih reprezentacij se uporabniki povezujejo v zamišljeno (znamkino) skupnost. Zato med seboj niti niso tako anonimni, kot so dejansko anonimni in fizično ločeni.
Kreativnost pa je tista, ki odločilno vpliva na krepitev takšnih kolektivnih sentimentov, ki so nadalje pomemben dejavnik reprezentacij znamkinega karakterja. S kreativo se šele lahko pričnejo zamišljati skupnosti (potrošnikov/uporabnikov) glede na prostor, čas in kulturni moment, kar zagotavlja enega izmed temeljnih družbenih okvirov za afirmiranje in ohranjanje posamezne zamišljene skupnosti znotraj modernih družb.
Vklop v kulturo je prava smer učinkovitega in zadovoljnega delovanja v svetu znamčenja, pri čemer naj velja pravilo odmerek dobre kreative in vnovič poživitveni odmerek kreative, če se malce hudomušno naslonim na aktualne prakse funkcioniranja (ne nujno zamišljanja) v realnosti.
Burek Olimpija vsakič znova razveseljuje in razsvetljuje z domiselnimi objavami na družbenih omrežjih, ki presegajo klasični okvir promocije z interakcijo.
Močne znamke, všečne ali manj všečne, vse temeljijo na dobrem domišljijskem piedestalu.
Na prvi pogled se zdi, da nam tehnologija omogoča skoraj vse, kar si lahko zamislimo. Ampak iskreno, kje je meja? Kdaj digitalna orodja res delajo v našo korist in kdaj postanejo bremena, ki nam škodijo?
Moč znamke se odraža tudi v njeni zgodbi. Zgodba ima »svoj draž«, se prične misel v obsežnem delu avtorja, predavatelja, podjetnika, komunikologa, pisca in umetnika, dr. Andreja Pompeta. Namen zgodbe, kot pojasnuje pisec knjige, »ni v tem, da daje namige, kako razmišljati, temveč kako misliti«.
Skrivnost je v tisočih drobnih mehurčkov. Prav teh mehurčkov naj bi imela znamka Schweppes več na steklenico kot katera koli druga znamka. Čudovita izkušnja pitja, ki jo zvočno reprezentirajo sodobne oglaševalske kampanje te znamke, je razlog, zaradi katerih Schweppes ostaja prepoznaven po svojem značilen zvoku, ki ostane. Sch …
Sarajevski filmski festival je eden največjih in najpomembnejših filmskih festivalov v Evropi. Ustanovljen je bil leta 1995 in od takrat vsako leto v prestolnico Bosne in Hercegovine pripelje mednarodne in lokalne zvezdnike filmske industrije ter prikazuje široko paleto svetovnih celovečernih in kratkih filmov.
Prijavite se na novice
Postanite član Kluba Super Znamka in prejemajte zanimive vsebine.
